Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8064cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg0
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba II Ips 88/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2014res iudicata - pravnomočnost - istovetnost tožbenega zahtevka - navajanje dejstev - prekluzijaV obravnavani zadevi gre za drug historični dogodek kot tisti, ki je bil predmet presoje sodišča v zadevi II Pg 251/2000. Prvega sestavljajo dejstva, ki se nanašajo na poroštvene izjave v zvezi s kreditnimi pogodbami in pogodbo o izdaji garancije, na podlagi katerih toženka jamči za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Drugega sestavljajo okoliščine v zvezi s toženkino izdajo bianco menice in meničnim pooblastilom z dne 2. 12. 1999.Neutemeljen je ugovor, da toženka ni prekludirana glede ugovorov, ki jih je podala na naroku 23. 6. 2009. 23. 6. 2009 ni bil opravljen prvi narok za glavno obravnavo - ta je bil že 5. 9. 2007, ampak se je glavna obravnava zaradi spremembe sodnice začela znova. Institut ponovnega začetka glavne obravnave iz tretjega odstavka 302. člena ZPP ni identičen pojmu prvega naroka za glavno obravnavo.
Sklep II Ips 228/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.05.2014trditveno in dokazno breme - prekluzija - udeležba na glavni obravnavi - vabilo stranki na narok za glavno obravnavo - opravičljiv razlog za neudeležbo stranke na naroku za glavno obravnavo - nove trditve in novi dokazi - pravica do izjave v postopkuKljub temu, da je bil tožnik po črki zakona pravilno vabljen na glavno obravnavo (vabilo na glavno obravnavo), pa je prestrogo razlogovanje sodišča druge (in prve) stopnje, da je bil tožnik z obravnave 12. 2. 2010 neupravičeno odsoten. Nasprotno namreč narekujejo izkazane okoliščine in sicer, da je bilo sodišče seznanjeno z resnim zdravstvenim stanjem pooblaščenca tožnika ter njegovo posledično smrtjo ter trditvami tožnika, da mu zaradi slabe komunikacije s pooblaščencem (in sodiščem) podatek o razpisu glavne obravnave ni bil znan. Tožnik je po prepričanju Vrhovnega sodišča izkazal opravičljiv razlog, zakaj novih trditev in dokazov v zvezi s temeljem tožbenega zahtevka ni mogel postaviti na naroku 12. 2. 2010.
VSRS sodba II Ips 104/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2014dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost izvajalca poštnih storitev - prenos poštnih pošiljk - izročitev priporočene pošiljke nepooblaščeni osebi - identifikacija prevzemnika pošiljke - izključitev odgovornosti - posredna škoda - krivda - huda malomarnost - omejitev višine odškodnine - lex specialis - uporaba določb zakona o prevozni pogodbiV primeru ravnanja izvajalca poštnih storitev s hujšo obliko krivde sklicevanje revidentke na zakonske določbe o omejitvi višine odškodnine iz 55. člena ZPSto-1 ni utemeljeno, ker ZPSto-1 primerov, ko je podana hujša oblika krivde izvajalca poštnih storitev, ne ureja. V konkretnem primeru je tako treba uporabiti določbo OZ-a, ki ureja odgovornost prevoznika pri hujši obliki krivde (4. odst. 689. člen OZ) in so zato vsi revizijski očitki v zvezi z reklamacijo ter posredno škodo pravno nerelevantni.
VSRS Sodba XI Ips 80/2014-131Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.08.2014postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pripor - odreditev pripora - begosumnost - načelo specialnostiNačelo specialnosti ne more biti ovira za izdajo sklepa o odreditvi pripora za kazniva dejanja, za katera oseba ni bila izročena, saj je prav izdaja tega sklepa nujni pogoj za pridobitev soglasja zaprošene države za pregon teh kaznivih dejanj (kar je izjema od načela specialnosti).Odsotnost soglasja za pregon zaprošene države ni okoliščina, ki bi izključevala izdajo sklepa o odreditvi pripora. Dokler soglasje pristojnih organov zaprošene države ne bo pridobljeno, pa na podlagi takega sklepa osumljencu ni dopustno odvzeti prostosti.Odreditev pripora zoper obdolženca, zoper katerega je bil pripor že odrejen v drugem kazenskem postopku, praviloma ni dopustna. Kadar pa teh kazenskih postopkov ni moč združiti med seboj, je dopustno pripor odrediti tudi v drugem kazenskem postopku, pri čemer se novi pripor začne izvrševati šele po prenehanju pripora v zadevi, v kateri je bil najprej odrejen.
VSRS sodba II Ips 186/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2014dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina - višina preživnine - otroški dodatek - sprememba sodne praksePo oceni Vrhovnega sodišča se je od uveljavitve ZZZDR do danes namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine.
Sodba VIII Ips 225/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.02.2014zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - zasebno potovanje - pridobitev drugega mnenja v tujini - nujne zdravstvene storitvePotovanje tožnika v Avstrijo le z namenom pridobitve drugega zdravniškega mnenja - diagnoze je šteti kot zasebno potovanje v tujino. Ker je bila šele ob postavitvi postavitvi diagnoze v tuji bolnišnici jasno ugotovljena tudi potreba po takojšnjem nujnem zdravljenju, to za povrnitev stroškov ni zahtevalo predhodne napotitve oziroma predhodne izvedbe postopka v skladu s 135. členom Pravil. ZPacP ali drugi predpisi tožnika ne omejujejo pri iskanju drugega mnenja - diagnoze v tujini na lastne stroške.
VSRS Sodba I Up 47/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.09.2015mednarodna zaščita - priznanje statusa begunca - državljan Sirije - Kurd - že priznan status subsidiarne zaščite - vrnitev v izvorno državo - vpoklic v vojsko kot razlog za priznanje statusa begunca - izogibanje vojaški službi - dovoljenje za stalno prebivanje vezano na pravnomočnost sodbeČe je podana povezava med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja v skladu z 1.A členom Ženevske konvencije v situaciji oboroženega spopada, kot poteka v Siriji, za priznanje statusa begunca, glede na okoliščine obravnavanega primera, zadostuje izogibanje vpoklicu v vojsko, dezerterstvo ali posamezniku pripisano politično prepričanje. Grozeče preganjanje v situaciji državljanske vojne (kot poteka v Siriji) namreč ne pomeni zgolj resne škode v smislu tretje alineje 28. člena ZMZ (resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada).
VSRS Sodba I Ips 30062/2010-707Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.07.2015bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - ponareditev ali uničenje poslovnih listinV konkretni zadevi izvedba ukrepa po 149.b členu ZKP ni nesorazmerno posegla v ustavno zagotovljene pravice obsojenca do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov: zbrani podatki so se nanašali na točno določeno osebo, točno določeno časovno obdobje in na točno določeno komunikacijsko sredstvo – mobilni telefon (osredotočenost ukrepa), v času izdaje odredbe za ukrep po 149b. členu ZKP in pridobitve podatkov pa so že obstajali utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obsojenec z že znanimi in s še neznanimi sostorilci izvršil kazniva dejanja zatajitve finančnih obveznosti in ponarejanja listin.
VSRS sodba II Ips 167/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015dopuščena revizija - osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do zasebnega in družinskega življenja - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - absolutno javna oseba - pravica do zasebnosti - javni interes - test sorazmernostiKot je to pravilno obrazložilo že višje sodišče v točkah 25-26, to ne pomeni, da je vsak poseg v njegovo osebnostno sfero in po njegovi smrti v pravico do pietete svojcev s strani javnosti samodejno upravičen. Zagotovo ima dedič pravico poskrbeti za ohranjanje dobrega imena pokojnega, ne more pa jamčiti, kadar gre za absolutno javno osebo par excellence, preprečiti ohranjanja spomina nanjo.
VSRS Sklep X Ips 371/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.12.2015dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - odstop od sodne prakse - zavrženje revizijeTrditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Revidentove navedbe, ki se nanašajo na dovoljenost revizije, so le prepis zakonskega besedila 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, kar za dovolitev revizije ne zadostuje. Za uspešno uveljavitev zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije bi moral postaviti vprašanje in izkazati odstop, skladno z zahtevami, ki jih je postavila upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča oziroma določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Ker ni ravnal v skladu s temi zahtevami, ni izkazal zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
VSRS sodba III Ips 29/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.09.2015dopuščena revizija - solastnina - posli rednega upravljanja - vzdrževanje stvari - vzdrževanje objekta - investicijska vzdrževalna dela - zamenjava dvigala - izboljšava - cena delV obravnavanem primeru so bile v okviru investicijskih vzdrževalnih del izvedene zgolj izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, ne pa izboljšave, ki bi presegale ta okvir in bi kot take predstavljale opravo posla, ki presega redno upravljanje. Dejstvo, da so solastniki s potrebno večino izglasovali zamenjavo dvigal in zanjo izbrali izvajalca, ki ni bil najugodnejši, nasprotno bil naj bi celo najdražji, narave posla, to je posla rednega upravljanja, ne spremeni. Kateri posli sodijo med posle rednega upravljanja in kateri posli redno upravljanje presegajo, je odvisno od narave opravljenih del, ne pa od cene, ki jo solastniki za opravljeno delo plačajo.
VSRS sklep III DoR 92/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.10.2015dopuščena revizija - izvajanje zdravstvenih storitev - nadzor - zapisnik o nadzoru - pravna narava - splošni dogovor izvajalcev storitev - splošni pogodbeni pogoji - pogodbena kazenRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Kakšna je pravna narava zapisnika o nadzoru o ugotovljenih nepravilnostih in ali je treba neobstoj ugotovljenih nepravilnosti izpodbijati s posebno tožbo oziroma ali se lahko neobstoj nepravilnosti dokazuje tudi z ugovornimi navedbami v rednem pravdnem postopku; 2. Ali ima splošni dogovor (primeroma SD 13), sprejet s strani izvajalcev in v njihovem imenu kot kolektivno predstavniško telo podpisan s strani strokovnih združenj, naravo splošnih pogodbenih določil v smislu 120. in 121. člena Obligacijskega zakonika.
VSRS Sodba X Ips 244/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.02.2014denacionalizacija - dovoljena revizija - odločba o razlastitvi - čas podržavljenjaNa podlagi drugega odstavka 8. člena ZDen je z izrazom podržavljeno premoženje mišljeno premoženje (premične in nepremične stvari in podjetja oziroma kapitalski deleži osebnih ali kapitalskih družb,) ne glede na to, ali je z aktom o podržavljenju prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Iz navedene določbe ZDen tudi po presoji Vrhovnega sodišča jasno izhaja, da je pogoj za denacionalizacijo, da je podržavljeno premoženje prešlo v last ene izmed takratnih oblik javne lastnine, ne pa tudi s ?sekvestracijo? iz leta 1946, kot je to bilo v obravnavanem primeru, na podlagi katere pa podržavljeno podjetje oziroma premičnine še niso prešle v eno izmed navedenih lastninskih oblik podržavljenega premoženja.
VSRS Sodba I Ips 2277/2011-159Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.11.2016kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – resna grožnja – zakonski znaki kaznivega dejanjaKot je razvidno iz izreka sodbe je obsojeni I. T. na sodišču izrekel naslednje besede, ki so se nanašale na oškodovanca: „Če bo še naprej izzival, ga bom pribil, to naj gre na zapisnik, pri čemer ima vsak človek tolerančni prag“.Iz izrečenega je mogoče razbrati jasen očitek, ki konkretizira kaznivo dejanje grožnje. Besedna zveza „pribil ga bom“ ob upoštevanju dejstva, da je obsojenec višji in močnejši od oškodovanca ter dejstva, da sta vse prej kot v dobrih medsebojnih odnosih, že po naravi stvari pomeni resno in konkretno grožnjo, ki pri oškodovancu lahko povzroči občutek ogroženosti.
VSRS Sodba X Ips 389/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.10.2016dovoljena revizija - ocena verjetne davčne osnove - obseg revizijske presoje - metoda cenitve - statistični vzorec - sklicevanje na tožbene navedbeRevidentkin očitek o statistični nezanesljivosti izračuna verjetne davčne osnove, ker je bil odstotek izbrisanega prometa, določen na podlagi premajhnega statističnega vzorca, je presplošen. Revidentka namreč ni izkazala, da bi bila velikost statističnega vzorca v obravnavanem primeru z vidika strokovnih pravil s področja statistike nesprejemljiva, hkrati pa zgolj iz dejstva, da je statistični vzorec zajemal pet od skupno preko 82.000 izdanih računov, ni mogoče zaključiti, da je bil postopek izračuna verjetne davčne osnove očitno napačen. Šele v teh primerih bi morebitna napaka v postopku izdaje upravnega akta lahko prerasla v postopkovno napako, ki bi lahko bila predmet preizkusa v reviziji (če bi npr. sodišče prve stopnje, kljub dokazani napačnosti izračuna ali pa ob očitni napačnosti izračuna, zavrnilo tožbeni ugovor zoper izračun).
VSRS sodba in sklep II Ips 141/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.11.2016lastninjenje - poslovni prostori sodišč - funkcionalno zemljišče - poslovni prostori javnih tožilstev - poslovni prostori prekrškovnih organov - analogija - pravna prazninaDoločba 128. čl. ZS ureja le lastninjenje poslovnih prostorov nekdanjih temeljnih sodišč. Glede poslovnih prostorov višjih in vrhovnega sodišča, javnih tožilstev in sodišč združenega dela je treba uporabiti analogijo in s tem zapolniti pravno praznino.
VSRS Sklep X Ips 278/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.10.2016dovoljenost revizije - vpis GERK - ni vrednostni spor - vodenje zbirke podatkov - presoja pravne podlage za vpis - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso posledice zavrnitve vpisa GERKZ izpodbijanim dokončnim upravnim aktom je bilo odločeno le o vpisu GERK-a za zemljišče, to pa ni zadeva, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.Iz določb Zakona o kmetijstvu in Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev jasno izhaja, da je vpis GERK zgolj opravilo v zvezi z vodenjem zbirke podatkov, ne pa presoja (zakonitosti) pravne podlage za ta vpis. Izpostavljena vprašanja tako niso pomembna pravna vprašanje, s katerimi bi izkazal dovoljenost revizije.Revident s svojimi splošnimi navedbami v reviziji ni izkazal, da so zatrjevane okoliščine posledica zavrnitve vpisa GERK, zato tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
VSRS Sodba III Ips 49/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.11.2016dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalna premija - bonus - bonus na zavarovalno premijo - poslovni običaji - enostranska izjava volje - praksa med pogodbenima strankama - načelo vestnosti in poštenja - načelo enakosti udeležencev v obligacijskih razmerjih - dobri poslovni običajiV primeru, kot je obravnavani, ko je tožena stranka v sklepu z dne 25. 5. 2010 o obračunu bonusa za leto 2009 zapisala, da bonus prizna „zavarovalcem s statusom pravne osebe“, naslovnikov sklepa v samem sklepu pa poimensko ni navedla, je treba prakso, vzpostavljeno med pravdnima strankama, obravnavati kot sredstvo za presojo učinkov tega sklepa.Načelo vestnosti in poštenja zahteva, da mora imeti stranka možnost zanesti se na ravnanje nasprotne stranke v okviru prakse, vzpostavljene med strankama, če to ravnanje predstavlja podlago za njeno lastno ravnanje.
VSRS Sodba III Ips 73/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.12.2016podjemna pogodba - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - zamuda podjemnika - razlaga pogodbe - vrednost izvedenih del - pogodbena faza - znižanje plačilaČetudi je bil toženkin motiv za odstop od Pogodbe v tožničini zamudi pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, iz navedenih okoliščin izhaja, da je toženka ne glede na zamudo želela izpolnitev prav tega dela pogodbenih obveznosti, da pa ni več želela izpolnitve nadaljnjih pogodbenih obveznosti. V tem (preostalem) delu je od Pogodbe odstopila.V skladu s 648. členom OZ mora v primeru odstopa od pogodbe naročnik podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih podjemnik ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.
VSRS Sklep X Ips 208/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.11.2016kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije – posredovanje poslovne dokumentacije – sklep procesnega vodstva - ni upravni aktSklep, ki revidentu med postopkom nadzora nalaga predložitev poslovne dokumentacije zato, da bo pristojni organ nadzor revidentovega delovanja sploh lahko opravil, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.Revizija po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ker revident nima pravnega interesa za revizijo. Vrhovno sodišče namreč tudi v primeru uspeha z obravnavanim pravnim sredstvom sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti ponovnega vsebinskega odločanja o pravilnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj za tako obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka (dopustna tožba).

Izberi vse|Izvozi izbrane