Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7841cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg0
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 38/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.1997delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev varnostnih predpisov - vzročna zveza - nevarna stvarDelovna sredstva, energija in delovanja je šteti za posebno nevarna, če zaradi svojih lastnosti, položaja, načina in mesta uporabe (ali na kakšen drug način) predstavljajo povečano nevarnost za nastanek škode. Ob upoštevanju vseh, pred nižjima sodiščema ugotovljenih dejstev je, tudi po mnenju revizijskega sodišča njuna odločitev, da je v obravnavanem primeru podana objektivna odgovornost prvotožene stranke, materialnopravno pravilno. V danem primeru temelji odgovornost za vtoževano škodo na odgovornosti za vzrok, saj se odgovornost imetnika nevarne stvari za škodo od nevarne stvari (prvi odstavek 174. člena ZOR) presoja po načelu domnevne vzročnosti in ne glede na krivdo (drugi odstavek 154. člena ZOR). Prav tako za škodo, ki nastane zaradi take dejavnosti odgovarja tisti, ki se s tako dejavnostjo ukvarja.
Sodba U 778/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.04.2000napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - naziv svetovalecTožena stranka je preverjala le, ali tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svetovalec po pravilniku iz leta 1992, ne pa tudi pogoje za napredovanje glede na pravilnik iz leta 1994. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ne more pa tožnica uveljavljati obnove postopka. Postopek, na katerega naj bi se nanašal predlog za obnovo, je bil začet na zahtevo tožnice, da se ji podeli naziv mentorica, in končan z odločbo o podelitvi naziva mentorica. Ker je predmet odločanja o obnovi postopka samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo, in ker je tožnica v tem postopku v celoti uspela, nobeno dejstvo ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve.
Sodba VIII Ips 508/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.10.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delavec s posebnimi pooblastili - ponudba ustrezne zaposlitve - izbira presežnega delavca - varstvo starejših delavcevKer je bil tožnik delavec s posebnimi pooblastili, zanj ne veljajo določbe Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo Slovenije, ampak le določbe ZDR.V skladu z namenom zakonskih določb (114. člen ZDR, 36. člen ZPIZ-1 in 25. člen ZZZPB) starejši delavec potrebuje varstvo šele, ko dejansko ostane brez zaposlitve in brez pravic iz delovnega razmerja, ne pa že pred tem. Določbo prvega odstavka 114. člena ZDR je zato treba razlagati tako, da mora starejši delavec izpolnjevati te pogoje na dan, ko mu delovno razmerje dejansko preneha (torej po poteku odpovednega roka) in ne že na dan odpovedi pogodbe o zaposlitvi.V zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev ZDR ne zahteva uporabe kriterijev za izbiro delavcev, katerim bo pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, zato delodajalec ni ravnal nezakonito, ko teh kriterijev ni določil.
Sodba in sklep VIII Ips 472/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.09.2010potni stroški - pojem plače - osnovna plača - delovna uspešnost - zavarovalni zastopnik - plačilo za delo - provizijski sistem - osnova za izračun nadomestila plačeDejstvo, da je v panožni KP plačilo na osnovi provizije izrecno predvideno le za plačo iz naslova delovne uspešnosti, ne pomeni, da tožena stranka tudi drugih elementov plačila iz naslova opravljanja dela zastopnika (npr. osnovne plače) ne bi smela vpeti v provizijski sistem, seveda ob predpostavki, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Tožena stranka je v svojih aktih določila, da se plače zavarovalnih zastopnikov obračunavajo in izplačujejo v obliki provizije. Ker pojem plače obsega tako osnovno plačo kot plačo iz naslova delovne uspešnosti, je torej tožena stranka za obe navedeni vrsti plačila določila provizijski sistem obračuna in izplačila. V tem smislu je zato potrebno razlagati tudi postavko „provizija“ v plačilnih listah tožnikov: obsega tako osnovno plačo kot tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti.V določilih delovnopravne zakonodaje tožena stranka ni imela pravne...
Sklep II DoR 154/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.06.2014obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe - opiranje odločitve sodišča na sodbo drugega sodišča - odškodninska odgovornost civilna odgovornost - kazenska odgovornost - dopuščena revizijaRevizija je bila dopuščena glede vprašanja ali je pravilno stališče, da je mogoče obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP uporabiti le v primeru, ko se odločitev sodišča opira na pravnomočno (kazensko obsodilno) sodbo in ne tudi v primeru, ko se opira na nepravnomočno odločbo in ali sta sodišči pravilno presodili, da se sodna odločba pri presoji odškodninske odgovornosti toženca ne opira na kazensko obsodilno sodbo v smislu 9. točke 394. člena ZPP oziroma, ali je v obravnavani zadevi dosežen standard, da se odločitev sodišča opira na sodbo drugega sodišča.
Sklep II Ips 289/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2013lovsko društvo - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - sodno varstvo - pravni interes za vložitev tožbe - oblikovalna tožba - ugotovitveni tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo - pritožbena - navajanje novih dejstev v pritožbi - dopuščena revizijaNamen varstva na podlagi 14. člena ZDru-1 ni nujno povezan le z neposrednim posegom v položaj člana društva temveč je širši in zagotavlja tudi sodno varstvo objektivne zakonitosti. To za konkretni spor pomeni, da prestana disciplinska sankcija ne more predstavljati razloga za neobstoj pravnega interesa po 14. členu ZDru-1, saj se kaže tudi v pričakovanju člana društva, da združenje katerega član je, pri svojem delovanju postopa zakonito in strokovno.Pravni interes za oblikovalno tožbo se domneva, zato bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma v obstoj pravnega interesa tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoj pravni interes opredeli.
Sodba II Ips 176/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.09.2012povrnitev škode - odgovornost bolnišnice - medicinska napaka (zdravniška napaka) - strokovna napaka - napačna diagnoza - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz drugega postopka - dokazna ocena izvedenskega mnenja - kontrolno izvedenstvoZdravnik je dolžan pacienta pregledati in opraviti preiskave z diagnostičnimi sredstvi ter na ta način pridobiti potrebne izvide in točno diagnozo. Do napak lahko pride ali v napačnem izvidu ali v neizčrpanju vseh diagnostičnih preiskav, ki so bile na voljo, ali v napačni presoji, interpretaciji zbranih izvidov. Po presoji revizijskega sodišča bi bilo prestogo zahtevati od skrbnega operaterja, da še enkrat preveri vsak posamezni izvid internista, ker bi to pomenilo, da bi moral operater sam pribaviti vsak izvid. V tem primeru so si bili posamezni zdravniki med seboj prirejeni in velja načelo zaupanja. Vsak, ki sodeluje pri zdravljenju istega pacienta, se lahko zanese na to, da so vsi ostali člani svoje obveznosti izvršili strokovno in s potrebno skrbnostjo. Le v primeru, da drug zdravnik očitno ni kos svojim nalogam (zaradi zapitosti, bolezni, preobremenjenosti, izčrpanosti) in ko je v stanju, ki mu več ne omogoča, da bi izpolnjeval svoje dolžnosti, le...
Sodba II Ips 810/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.12.2006razmerja med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - koristi otrokaToženkina trditev, da mora "sodba imeti natančen izračun oz. razloge glede otrokovih potreb", ki "morajo biti zneskovno specificirane", nima opore v nobenem procesnopravnem niti v materialnopravnem predpisu. Dejanska ugotovitev sodišča je, da sta oba od staršev skrbna in osebnostno primerna za varstvo in vzgojo otrok in da je čustvena navezanost otrok na oba starša in obratno med njimi obojestransko enakomerno razporejena. Če so v taki situaciji v prid izpodbijani odločitvi pretehtala nadaljnja ugotovljena dejstva, da se otroka na dosedanjem domu v podeželskem okolju dobro počutita, da sta uspešna v šoli, da imata v tem okolju prijatelje, da sta navezana tudi na stare (tožnikove) starše in da si otroka želita ostati v tem življenjskem prostoru ter da se mestnega okolja, v katerem sedaj živi toženka, bojita, je izpodbijana odločitev povsem v skladu z zakonsko zahtevo po najboljši zagotovitvi predvsem koristi otrok iz drugega odstavka 78. člena ZZZDR.
Sodba in sklep II Ips 60/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2009razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - določitev stikov z otrokom - standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKer se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb, s katerimi je toženec utemeljil nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi njegovega predloga za ureditev stikov z otrokom med poletnimi počitnicami, je storilo relativno bistveno kršitev postopka. Ob upoštevanju celovite obrazložitve, v kateri je sodišče zavzelo (pravilno) stališče, da je pri določitvi preživnine potrebna globalna ocena potreb, in iz katere izhaja, da znesek 350 EUR ne predstavlja matematičnega seštevka stroškov staršev za otroka, je nasprotje med ugotovitvijo, da bo toženec v času, ko bo otrok pri njem, dolžan poskrbeti za njegovo preživljanje, in sklepom, da mora prispevati polovico ugotovljenih mesečnih potreb, zgolj navidezno. Ob ugotovitvi, da bi toženec glede na svoje strokovne kvalifikacije moral prejemati višje dohodke od tistih, o katerih so podatki v spisu, ni pomembno, ali ima poleg izkazane plače še drug vir dohodka.
VSRS sklep II Ips 73/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.10.2016povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - porodnišnica - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - razlika med medicinsko napako in komplikacijo - telesne okvare novorojenčka - porod - oprostitev odgovornosti - razbremenitev zdravstvene organizacije - materialno dokazno breme - pritožba - nova dejstva in dokazi - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizijeSodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da porodničar ni ravnal nestrokovno, ker se je tožnica rodila v 41 minutah po rojstvu dvojčka A, saj je odločitev za carski rez sprejel v pravilnem trenutku (pred 12.40 uro indikacije za carski rez še ni bilo), ni pa dogajanja v relevantnem časovnem obdobju presojalo celovito, torej ali je porod kot celota (in ne samo do odločitve za carski rez) trajal predolgo, in ob upoštevanju medsebojnega vplivanja posameznih ukrepov ali opustitev in drugih subjektivnih in objektivnih okoliščin. Tudi dejstva, da je šlo za porod dvojčkov, ki predstavlja še dodaten dejavnik tveganja, in da je po medicinski doktrini optimalen čas med njunima rojstvoma 30 minut.
VSRS sodba II Ips 149/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.11.2016zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na oprostilno kazensko sodbo - domneva nedolžnostiVrhovno sodišče po ponovnem razmisleku vztraja na stališču iz leta 1982, da je sodišče v primerih, ko odločitev o (ne)obstoju kaznivega dejanja predstavlja predhodno vprašanje v pravdni zadevi, vezano tudi na oprostilno kazensko sodbo in to ne glede na to, ali je bila ta izdana na podlagi prve ali tretje točke 358. člena ZKP.(3) Vsaka pravnomočna obsodilna in oprostilna sodba (tudi odločitev na podlagi 3. točke 358. člena ZKP) pomeni pravnomočno in dokončno odločitev, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno in zato z vidika pravdnega sodišča predstavlja pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja. Takšno razlago narekuje tudi v ustavi varovana domneva nedolžnosti (27. člen Ustave RS), ki ni vezana le na kazenski postopek. Po oceni Vrhovnega sodišča bi sodišče prekršilo domnevo nedolžnosti, če bi v okviru odločitve o obstoju kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja ugotovilo, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem, čeprav je bil obdolženi v...
VSRS sklep II Ips 140/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.11.2016povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka (medicinska napaka) - pojasnilna dolžnost - diagnostična preiskava - vnetje trebušne slinavke - komplikacijaSodišči prve in druge stopnje pri presoji o ustreznosti danega pojasnila nista ocenili pomembne okoliščine, da poseg ni bil nujen in da nesporno prinaša specifična in zelo pogosta tveganja zlasti nastanka vnetja trebušne slinavke z visokim tveganjem smrtnosti. Pri oceni tudi nista upoštevali, da je pomembno, do kakšne mere so bile res potrjene indikacije za ta poseg, saj gre za tako zahtevno preiskavo, da se po navedbah izvedenca ne opravlja v diagnostične ampak v terapevtske namene, ko so indikacije že jasne. Izvedenec namreč ni mogel z gotovostjo ugotoviti, ali je bila predhodno opravljena EUZ preiskava (endoskopski ultrazvok), saj izvida v dokumentaciji ni bilo (da naj bi bil EUZ opravljen izhaja le iz dopisa Diagnostičnega Centra A.). Pomembno je namreč, ali naj bi se poseg opravil v diagnostične ali terapevtske namene, saj bi moral zdravnik v primeru, če indikacije z izvidi niso bile jasno potrjene, tožnico še toliko bolj opozoriti na tveganje zapletov pri tej...
VSRS sklep II Ips 142/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.11.2016sklenitev pogodbe - napake volje - grožnja - neobstoječa pogodba - ničnost - meje revizijskega preizkusa - razlogi za revizijoTožnik je trdil, da je pogodbo sklenil (bolje: podpisal) pod vplivom groženj, da je bil žrtev izsiljevanja, da zneska (ki naj bi bil posojilo), v resnici ni nikoli prejel in da je takšna pogodba neobstoječa, sicer pa je tudi nična, ker nasprotuje temeljnim načelom in morali.Obveznost revidenta je, da ta procesnopravna dejstva jasno in določno navede. Brez tega revizijski preizkus, ali je uveljavljan revizijski razlog podan ali ne, sploh ni mogoč.Revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava Vrhovno sodišče (več) ne preizkuša po uradni dolžnosti. Ker pa tu praviloma ni procesnega gradiva, ki bi bilo predhodno potrebno za vsebinski preizkus, marveč so vse prvine za materialnopravno sklepanje praviloma podane že v izpodbijani sodbi, je torej namen pravila o mejah revizijskega preizkusa tu nekoliko drugačen. Edini razumen namen je tu lahko le ta, da stranka iz množice mogočih pravnih vprašanj v izpodbijani sodbi izlušči tista, ki so zanjo sporna ter se nato...
VSRS Sklep III Ips 124/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.11.2016osebni stečaj - poslovna sposobnost - stečajni dolžnik - omejitev poslovne sposobnosti - pravdna sposobnost - stečajna masa - razlaga zakonaJezikovna razlaga 386. člena ZFPPIPP res da nakazuje na to, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja, vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča določbo prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP potrebno razumeti širše. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom...
VSRS Sklep I Up 335/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.09.2016pritožba zoper sklep o stroških (sodnega) postopka - ugoditev tožbi - nepravilna uporaba ZOdvT - višina nagrade pri vrednosti spornega predmeta po prilogi ZOdvT - zavrnitev pritožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za vračilo sodnih taksSodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 12. člen ZOdvT. Iz tabele prvega odstavka tega člena namreč izhaja, da se nagrada glede na vrednost spornega predmeta (prvi stolpec) za vsak tam navedeni začeti znesek (drugi stolpec) poveča za znesek, naveden v tretjem stolpcu. Višine nagrad s količnikom 1,0 pri vrednosti predmetov odvetniške storitve so navedene v prilogi, ki je sestavni del ZOdvT (drugi odstavek 12. člena ZodvT).Na podlagi 37. člena ZST-1 vračilo sodne takse po uradni dolžnosti odredi sodišče prve stopnje.
VSRS Sodba III Ips 110/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.10.2016svoboda urejanja obligacijskih razmerij - odločba regulatornega organa - regulacija cen - telekomunikacijske storitve - predpisana cena - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo izdano v upravnem postopkuSodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je izrek odločb regulatornega organa povsem jasen. Ob takšni ugotovitvi je pravilno tudi nadaljnje stališče, da za presojo vpliva teh odločb na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni odločilno, kako je regulatorni organ te odločbe kasneje tolmačil. Tožena stranka z revizijskim sklicevanjem na posamezne dokaze, ki jih je ponujala v tem postopku, poskuša v resnici izpodbiti dejansko stanje, ki je bilo relevantno za samo izdajo regulatornih odločb, kar bi morala uveljavljati s pravnimi sredstvi v upravnem postopku. Ob tem, ko regulatorni organ cenovnega nadzora v svojih odločbah ni omejil zgolj na segment trga klicev iz notranjega omrežja, takšnega omejenega učinka tožena stranka ne more doseči niti s sklicevanjem, da so odločbo v zožanem smislu upoštevali vsi operaterji pri sklepanju pogodbenih razmerji z drugimi pogodbenimi strankami, niti s sklicevanjem na primerljivo ureditev regulacije v drugih državah...
VSRS Sodba III Ips 51/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.11.2016zahteva za varstvo zakonitosti - odsvojitev stvari med pravdo - odstop terjatve - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna teorija - irelevančna teorija - procesna legitimacijaVrhovno sodišče določbo prvega odstavka 190. člena ZPP razlaga tako, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo, ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora. Tožnik zato ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve. V kolikor bo tožnik vztrajal pri prvotno postavljenem zahtevku, bo to pomenilo, da za odločitev sodišča vprašanja, povezana s samim odstopom terjatve, ne bodo relevantna. Hkrati tudi toženec pri tako uveljavljanem tožbenem zahtevku ne bo mogel uspešno uveljavljati ugovornih razlogov, ki se tičejo samega odstopa terjatve, ali ugovorov proti prevzemniku terjatev (drugi odstavek 421. člena OZ). Ker objektivne meja pravnomočnosti takšne sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve, bo toženec tovrstne ugovore lahko uveljavljal šele v primeru morebitne izvršbe s strani prevzemnika terjatve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ.Stališče v prid irelevančni teoriji, da tožnik...
VSRS sklep II Ips 23/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2016izpolnitev pogodbene obveznosti - gradbena pogodba - plačilo del podizvajalca - asignacija - obličnost - oblika asignacije - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - pritožba - rok za vložitev pritožbe - dopolnitev pritožbeČeprav asignacija posega v način izpolnitve obveznosti, se zaradi spremenjenega načina izpolnitve ne spreminja temeljni pravni posel, iz katerega takšna obveznost izhaja oziroma ne spreminjata oba temeljna posla: med asignatom in asignantom na eni strani in asignantom in asignatarjem na drugi strani. Zaradi (zatrjevane) asignacije se torej ni spremenila gradbena pogodba, ki sta jo sklenila ansignant in asignat in zato določilo drugega odstavka 649. člena OZ o obvezni pisni obliki gradbene pogodbe za asignacijo ne velja. Zakon za asignacijo ne predvideva posebne pisne oblike in zanjo zadošča (ustno) soglasje volj. Ker gre za odločitve in dokumentacijo iz sfere tožene stranke, ki tožeči stranki kot podizvajalcu, ni znana, ni mogoče od nje zahtevati povsem natančne specifikacije listin (po datumih in z natančno vsebino). Tako stroge zahteve bi tožečo stranko postavile v podrejen položaj glede (možnosti) dokazovanja relevantnih dejstev.
VSRS sodba in sklep II Ips 137/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.11.2016dokazovanje - prekluzija - krivda - dokazni predlog - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnjeSistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku in zahteva od strank procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva, vendar pa na drugi strani sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev terja vsak konkretni primer iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po drugem odstavku 286. člena ZPP. Naknaden dokazni predlog (vpogled v kazenski spis) je tožena stranka podala zaradi procesnega preobrata v kazenskem postopku, ki ga ni mogla pričakovati. Ob pregledu kazenskega spisa je ugotovila, da sta v zapisniku o ogledu kraja ropa podana povsem dva druga računa. Vedenje za obstoj zapisnika ne vključuje nujno tudi vedenja za njegovo natančno vsebino in celo popis vsakega posameznega...
VSRS sodba II Ips 333/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.06.2016dopuščena revizija - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sodna poravnava - pravnomočnost - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbene navedbe - pobotanje preživninske terjatve - odpoved skupnemu premoženju - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za brezposelnost - odplačevanje kredita - sodba presenečenjaRazlog (pogoj) za spremembo preživnine je sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca. Po ugotovitvi spremenjenih potreb upravičenca ali/in zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR), mora sodišče spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). S tem ne poseže v institut pravnomočnosti, saj zakon sam v 132. členu ZZZDR določa pogoje za poseg v pravnomočno sodno odločbo.

Izberi vse|Izvozi izbrane