<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

VSRS sodba III Ips 70/2013
ECLI:SI:VSRS:2015:III.IPS.70.2013

Evidenčna številka:VS4002713
Datum odločbe:19.05.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cpg 284/2011
Senat:Vladimir Balažic (preds.), dr. Mile Dolenc (poroč.), dr. Ana Božič Penko, mag. Marijan Debelak, dr. Miodrag Đorđević
Področje:PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO
Institut:skupščina delniške družbe (d. d.) - soglasje skupščine - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - naknadno soglasje skupščine - predhodno soglasje skupščine - dovoljenje pred sklenitvijo pogodbe - odobritev po sklenitvi pogodbe - dopuščena revizija

Jedro

Ker ZGD-1 ne določa kaj drugega, kot je določeno v prvem odstavku 19. člena OZ, velja, da je soglasje skupščine k pogodbi, s katero se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25 % premoženja družbe, lahko dano kot dovoljenje (pred sklenitvijo pogodbe) ali kot odobritev (po sklenitvi pogodbe). V prvem primeru začne pogodba učinkovati, ko stranki izjavita soglasje za sklenitev pogodbe in ko se izpolnijo druge (splošne) predpostavke za njeno veljavno sklenitev, v drugem primeru pa takrat, ko je soglasje dano.

Izrek

I. Revizija se zavrne. II. Prvi toženec ter druga in tretja toženka so v 15 dneh od vročitve te sodbe nerazdelno dolžni tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 1.920,28 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da so toženci dolžni tožeči stranki povrniti škodo, ki ji je nastala zaradi njihovega ravnanja v škodo družbe, in sicer da je prvi toženec dolžan plačati tožeči stranki 60.695,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zahtevek v višini 4.944,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je zavrnilo (točka I.1.), da je druga toženka dolžna solidarno s prvim tožencem plačati tožeči stranki 48.696,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zahtevek glede 16.944,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je zavrnilo (točka I.2.), da je tretja toženka dolžna solidarno s prvim tožencem in drugo toženko plačati tožeči stranki 48.120,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zahtevek glede 17.520,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je zavrnilo (točka I.3.). Vsem tožencem (tudi četrtemu tožencu) je naložilo tudi, da so solidarno dolžni povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 7.075,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prvega toženca, druge in tretje toženke v delu, ki se je nanašala na izpodbijane prve odstavke 1., 2. in 3. točke I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje, zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (I. točka izreka). V delu, ki se je nanašal na stroškovno odločitev, je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in spremenilo odločitev tako, da so prvi toženec, druga in tretja toženka tožeči stranki solidarno dolžni povrniti pravdne stroške v znesku 3.677,52 EUR, četrti toženec pa je solidarno z njimi dolžan povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 908,05 EUR (III. točka izreka). Sodišče druge stopnje je odločilo še, da prvi trije toženci in tožeča stranka sami nosijo stroške pritožbenega postopka (IV. točka izreka).

3. Vrhovno sodišče je na predlog prvega toženca ter druge in tretje toženke s sklepom III DoR 37/2013-11 z dne 4. 6. 2013 dopustilo revizijo glede vprašanj:

„Ali bi moralo biti soglasje skupščine iz prvega odstavka 330. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1(1), pred novelo ZGD-1A(2)) dano pred sklenitvijo pogodbe o prenosu najmanj 25 % premoženja družbe oziroma ali bi lahko bilo dano tudi naknadno?

Ali bi morala biti v primeru, če je bilo soglasje dano naknadno, pogodba sklenjena pod odložnim oziroma razveznim pogojem?“

4. Na podlagi navedenega sklepa so prvi toženec ter druga in tretja toženka zoper I., III. in IV. točko izreka drugostopenjske sodbe v delu vložili revizijo, v kateri Vrhovnemu sodišču predlagajo spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje.

5. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala, da jo Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Revizijske trditve o procesnih kršitvah presegajo okvir dopuščenih pravnih vprašanj, zato se Vrhovno sodišče v njihovo presojo ni spustilo.

Relevantno dejansko stanje

7. Prvi toženec je kot zakoniti zastopnik tožnice 6. 11. 2007 sklenil Pogodbo o opravljanju storitev z družbo V. d.d. (v nadaljevanju Pogodba). Predmet Pogodbe je bilo razpolaganje z več kot 25 % premoženja družbe.

8. Nadzorni svet tožnice se je s Pogodbo seznanil na seji 14. 12. 2007 in istega dne z njo tudi soglašal.

9. Skupščina tožnice, sklicana na zahtevo večinskih delničarjev, je dne 4. 2. 2008 zavrnila soglasje k Pogodbi.

Revizijske navedbe

10. Revidenti, sklicujoči se na stališče dr. Preliča in dr. Hüfferja, trdijo, da pogodba, ki jo uprava sklene brez potrebnega soglasja skupščine, ne ustvari nobenih pravnih posledic. Soglasje skupščine naj bi bilo namreč pozitivna predpostavka za njeno veljavnost. Do potrditve na skupščini pogodba začasno ne učinkuje, če pa skupščina soglasje k pogodbi zavrne, je ta dokončno pravno neučinkovita. S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 146/2008 je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je Pogodba nična.

11. Nadalje trdijo, da sodišče ni prepričljivo obrazložilo stališča, zakaj so bila naročena ekspertna mnenja nepotrebna, brez pomena za interese družbe in v čem je prvi toženec z naročilom ekspertnih mnenj kršil dolžnost profesionalne skrbnosti. Če drži, da so bila ekspertna mnenja brez pomena, je iz istega razloga brez pomena tudi cenitev in posebna revizija, ki jo je naročila tožnica.

Razlogi za zavrnitev revizije

12. Za veljavnost pogodbe, s katero se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25 % premoženja družbe, pri čemer ne gre za prenos po drugih določbah ZGD-1 o statusnih preoblikovanjih, je potreben sklep skupščine, sprejet z enako večino, kot je potrebna za spremembo statuta (prvi odstavek 330. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 329. člena ZGD-1).

13. Kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga ta lahko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi pogodbe kot odobritev, če ni z zakonom določeno kaj drugega (prvi odstavek 19. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

14. OZ govori o soglasju tretjega, ki je potrebno za sklenitev pogodbe, prvi odstavek 330. člena ZGD-1 pa govori o sklepu skupščine (soglasje skupščine), potrebnem za veljavnost pogodbe. Nobenega dvoma ni, da je v obeh primerih na obstoj soglasja vezan začetek učinkovanja pogodbe.

15. Ker ZGD-1 ne določa kaj drugega, kot je določeno v prvem odstavku 19. člena OZ, velja, da je soglasje skupščine k pogodbi, s katero se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25 % premoženja družbe, lahko dano kot dovoljenje (pred sklenitvijo pogodbe) ali kot odobritev (po sklenitvi pogodbe).(3) V prvem primeru začne pogodba učinkovati, ko stranki izjavita soglasje za sklenitev pogodbe in ko se izpolnijo druge (splošne) predpostavke za njeno veljavno sklenitev, v drugem primeru pa takrat, ko je soglasje dano.

16. Za primer odobritve oziroma naknadnega soglasja niti OZ niti ZGD-1 ne določata, da bi morali stranki pogodbe izrecno, s pogodbenim določilom, njeno veljavnost vezati na izpolnitev odložnega ali razveznega pogoja. To pomeni, da je strankama prepuščena možnost, da se tako dogovorita ali pa ne. Ker začne pogodba v primeru odobritve učinkovati z dnem, ko je soglasje dano, je položaj pri odobritvi podoben položaju pri odložnem pogoju,(4) in to ne glede na to, ali je v pogodbi izrecno določeno, da bo začela učinkovati, ko bo dana odobritev, ali ne.

17. Kljub obrazloženemu, torej, da bi bilo soglasje skupščine k Pogodbi lahko dano tudi naknadno, to na odločitev o odškodninski odgovornosti tožencev v obravnavanem primeru ne vpliva. Sodišči nižjih stopenj sta namreč odločitev o odškodninski odgovornosti oprli tudi na kršitev strokovnih pravil managerske stroke (11. in 12. stran prvostopenjske sodbe ter 8. in 10. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe). Presoja pravilnosti te odločitve pa z dopuščenima vprašanjema ni zajeta.

18. Na podlagi obrazloženega se izkaže, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, zato je Vrhovno sodišče njihovo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP; I. točka izreka).

O stroških postopka

19. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Prvi toženec ter druga in tretja toženka z revizijo niso uspeli, zato so dolžni tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na revizijo. Vrhovno sodišče je v skladu s stroškovnikom in Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. št. 67/2008 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) tožeči stranki priznalo stroške revizijskega postopka v višini 1.920,28 EUR (II. točka izreka).

20. Od priznanih stroškov gredo tožeči stranki skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (objavljenim v Pravnih mnenjih I/2006) tudi zahtevane zakonske zamudne obresti, in sicer od dneva morebitne zamude.

---.---

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 42/2006, 60/2006 - popr., 26/2007 – ZSDU-B, 33/2007 – ZSReg-B, 67/2007 – ZTFI.

Op. št. (2): Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1A), Uradni list RS, št. 10-307/2008.

Op. št. (3): Enako stališče, to je, da je soglasje skupščine lahko dano kot privolitev (Einwilligung) ali odobritev (Genehmigung), je zavzeto tudi v nemški teoriji (glej npr. komentar T. Holzborna k 179a. členu Aktiengesetz v Kommentar zum Aktiengesetz, 2. Auflage, C.H. Beck, München, 2010, str. 144 in smiselno komentar U. Hüfferja k istemu členu v Aktiengesetz, Beck'sche Kurz-Kommentare, 9. Auflage, C.H. Beck, München, 2010, str. 943).

Op. št. (4): Tako N. Plavšak v Obligacijsko pravo: splošni del, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 254 in B. T. Blagojević, V. Krulj v Komentar Zakona o obligacionim odnosima, Savremena administracija, Beograd, 1983, str. 114.


Zveza:

ZGD-1 člen 330, 330/1. OZ člen 19.
Datum zadnje spremembe:
30.08.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDgwMTQx