<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 167/2011
ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.IPS.167.2011

Evidenčna številka:VS3005581
Datum odločbe:20.11.2012
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 84/2011
Področje:ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut:začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - prenehanje delovnega razmerja

Jedro

Začasna nezmožnost za delo je odločilno dejstvo za priznanje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do tega nadomestila oseba, ki ni v delovnem razmerju, ni upravičena.

Nadomestilo je vezano na odsotnost z dela zaradi bolezni. Zavarovanec, ki mu je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pa je po odpovedi, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, odsoten z dela iz razlogov na strani delodajalca in ne zaradi bolezni. Zato njegova zdravstvena zmožnost v tem času nima nobenega vpliva na pravice iz zdravstvenega zavarovanja zaradi morebitnega uspeha v delovnem sporu.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni in se pritožbi tožene stranke ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za odpravo odločb št. 260000-18070-16515/2005/9 z dne 5. 2. 2008 in št. 260000-2005-16515/2 z dne 7. 1. 2008 ter za ugotovitev, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni od 9. 11. 2005 do 14. 4. 2008.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 260000-18070-16515/2005/9 z dne 5. 2. 2008 in št. 260000-2005-16515/2 z dne 7. 1. 2008 ter ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni od 9. 11. 2005 do 14. 4. 2008. Ugotovilo je, da je bil tožnik v tem obdobju, ko sicer zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni delal, nezmožen za delo in ima pravni interes za tožbo, ker je v delovnem sporu uspel in je bilo delovno razmerje vzpostavljeno za nazaj, tudi za navedeno sporno obdobje.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je, da ima tožnik za tožbo pravni interes, saj je bilo na podlagi sodbe v delovnem sporu ugotovljeno, da ima od 23. 9. 2005 do 14. 4. 2008 lastnost zavarovanca na podlagi 13. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS št. 106/99 in naslednji).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ne strinja se s presojo, da bi morala ugotavljati tožnikovo začasno nezmožnost za delo v času, ko ta ni imel zavarovalne podlage za uveljavljanje pravice do nadomestila. Ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za delo je eno izmed pravno odločilnih dejstev, pomembnih za uveljavljanje pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela. Pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je le nadomestilo plače, o čemer se je izreklo tudi Ustavno sodišče v zadevi Up 57/96 z dne 28. 10. 1998. V času izdaje izpodbijanih odločb tožnik ni bil v delovnem razmerju; s tem, ko sta sodišči upoštevali odločitev Delovnega sodišča v Mariboru v delovnem sporu v zadevi Pd 107/2005 z dne 16. 1. 2007 oziroma Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 481/2007 z dne 6. 3. 2008 ter odločbo ZPIZ-1 z dne 18. 2. 2009 o ugotovitvi lastnosti zavarovanca, sta odločitev oprli na dejstva, ki jih v času izpodbijanih odločb ni bilo in s tem storili kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 74. členom ZDSS-1. Tudi sicer pravni interes za vložitev tožbe zaradi spora o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izkazan, saj tožniku tudi v primeru uspeha v delovnem sporu ni mogoče priznati začasne zadržanosti z dela za nazaj. Sodišče je položaj tožnika zmotno enačilo s položajem brezposelnega delavca iz 17. b člena ZZZPB. Zmotno pa je uporabilo tudi 232. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato predlaga spremembo izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje ter zavrnitev zahtevka, podredno pa razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora revident, ko uveljavlja to kršitev, navesti, katere določbe ZPP sodišče ni uporabilo oziroma jo je uporabilo nepravilno in zakaj je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Ker v reviziji nič od tega ni navedeno, izpodbijane sodbe z vidika tega uveljavljanega revizijskega razloga ni bilo mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo je zmotno uporabljeno.

8. Tožnik je zahteval ugotovitev začasne zadržanosti z dela od 23. 9. 2005 do 15. 5. 2008. Zahtevku je bilo ugodeno za čas od 9. 11. 2005 do 14. 4. 2008. V tem obdobju in v času izdaje izpodbijanih odločb ni bil v delovnem razmerju, vendar pa je kasneje v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi uspel in mu je bil delodajalec dolžan za nazaj vzpostaviti delovno razmerje.

9. Začasna nezmožnost za delo je odločilno dejstvo za priznanje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS št. 9/92 in naslednji). Do tega nadomestila oseba, ki ni v delovnem razmerju, ni upravičena. Izjema je podana po drugem odstavku 34. člena ZZVZZ, ki določa, da zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja.

10. Revizija ima prav, da začasne nezmožnosti za delo ni mogoče enačiti z golim zdravstvenim stanjem, saj se začasna zadržanost z dela ugotavlja tako glede na zdravstveno stanje zavarovanca kot glede na delo, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Po 232. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila, Ur. l. RS št. 79/94 in naslednji) zadržanost zavarovanca od dela namreč nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Če zavarovanec ni v delovnem razmerju, ni podlage za ugotavljanje sposobnosti za opravljanje svojega dela (razen v primeru izjeme iz 17. b člena ZZZPB, sedaj 9. člena Zakona o urejanju trga dela). V prid temu stališču govori tudi določba drugega odstavka 229. člena Pravil, ki določa, da nadomestila plač izplačujejo delavcem praviloma njihovi delodajalci, Zavod pa jim povrne izplačana nadomestila po predložitvi zahtevka, ki mu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjeno potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela. Iz citirane določbe izhaja, da je nadomestilo vezano na odsotnost z dela zaradi bolezni. Zavarovanec, ki mu je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pa je po odpovedi, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, odsoten z dela iz razlogov na strani delodajalca in ne zaradi bolezni. Zato njegova zdravstvena zmožnost v tem času nima nobenega vpliva na pravice iz zdravstvenega zavarovanja zaradi morebitnega uspeha v delovnem sporu. Čeprav se delovno razmerje v primeru uspeha v delovnem sporu vzpostavi za nazaj (skupaj s plačilom prispevkov), ni mogoče za nazaj ugotavljati tudi njegove delovne zmožnosti. Osebni zdravnik namreč po 232. členu Pravil lahko le izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za 3 dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini, in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni odsotnost, daljšo od 3 dni (1).

11. Ker sta nižji sodišči zmotno presodili, da je bila tožena stranka dolžna priznati tožniku za nazaj začasno zadržanost z dela tudi za čas, ko zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni delal, je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremenilo in pritožbi tožene stranke ugodilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Prim. sodbo VS RS VIII Ips 256/2011 z dne 5. 6. 2012


Zveza:

ZZVZZ člen 34. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 232.
Datum zadnje spremembe:
04.07.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUwNDk3