Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8117cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgz
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sklep II Ips 171/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.10.2015občina - zastopanje - civilnopravna razmerja - urejanje zastopanje občine - župan - pooblastilo - prekoračitev pooblastila - zadeve javnega pomena - lokalna samouprava - prostorsko urejanje - ničnost pogodbeUpravičenost župana za zastopanje občine temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastila in ker zakon kakšnih omejitev zastopanja ne določa, do položaja, da bi kot zastopnik prekoračil pooblastilo, praviloma niti ne more priti. Vprašanje (pravilnega) zastopanja je treba ločiti od vprašanja, v katera pravna razmerja lahko občina vstopa kot oseba civilnega prava (in ne kot oseba javnega prava) oziroma o katerih zadevah lahko kot drugim strankam enakopraven (prirejen) subjekt sklepa pogodbe. V obsegu, v katerem opravlja zadeve javnopravnega pomena, občina v okviru javnopravnih pooblastil izvršuje oblast. Pogodbeno, civilnopravno urejanje teh razmerij je izključeno ali pa dopustno v strogih formalnih okvirih, ki zagotavljajo varstvo javne koristi nad koristjo posameznika. Načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov sodi med lokalne zadeve javnega pomena, torej zadeve, ki jih občina opravlja...
VSRS sodba VIII Ips 255/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.12.2015institucionalno varstvo - upravičenci - doplačilo - izračun cenEna izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 93/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.10.2015pokojninska osnova - oblikovanje pokojninske osnove - upoštevanje odškodnine zaradi skrajšanja odpovednega roka - upoštevanje odpravnine - poimenovanje izplačila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokazovPravilno je tolmačenje, da se sicer v pokojninsko osnovo poleg plače vštevajo tudi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje, razen izjem iz 42. člena ZPIZ-1. Poimenovanje izplačila kot odpravnine v sporazumu o ureditvi medsebojnih razmerjih ob razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi tožnika in bivšega delodajalca samo po sebi ne more biti odločilno za presojo o dejanski naravi tega prejemka, še manj pa, da bi ta prejemek le zaradi poimenovanja vključili v odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica delavca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Neizvedba predlaganih dokazov, s katerimi tožnik dodatno dokazuje svoje trditve o naravi izplačila, za katerega trdi, da bi se moralo upoštevati v njegovo pokojninsko osnovo (in od katerega naj bi bili v celoti plačani davki in prispevki), predstavlja bistveno...
VSRS sodba II Ips 99/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015volilna pravica - kršitev volilne pravice - odgovornost države - sodno varstvo volilne pravice - pravica do povrnitve škode - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škodaV 26. členu Ustave so urejene le predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti države (protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza med njima), zato je za vsa ostala vprašanja, ki v tej določbi Ustave niso urejena, po pravni analogiji treba uporabiti splošna pravila civilnega prava. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je zakonodajalec omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. Ker volilne ni mogoče šteti med osebnostne pravice, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ.Ker je pravica do povračila škode iz 26. člena URS v razmerju do ostalih postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti (23., 25., 153., 157. in 160. člen URS), sekundarna, sodno varstvo volilne pravice pa je v...
VSRS sodba II Ips 242/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.10.2015pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - zapadlost terjatve - nova dejstva - pritožba - uveljavljanje nezapadlosti terjatve v pritožbi - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - izpodbijanje obstoja škode v pritožbi - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes za uveljavljanje procesnih kršitevZapadlost terjatve pred sodiščem prve stopnje ni bila sporna oziroma toženka ni podala nobenih ugovorov s tem v zvezi, zato se sodišče prve stopnje s tem pravilno ni ukvarjalo. Zmotno pa je sklepanje toženke, da so trditve o zapadlosti terjatve potrebne že za samo sklepčnost tožbe. Šele ob ustreznem ugovoru toženke bi bil tožnik dolžan dopolniti svoje navedbe. Ne gre za sodbo presenečenja, če je sodišče druge stopnje ob drugem sojenju, potem ko je Vrhovno sodišče njegovo sodbo razveljavilo in ga opozorilo, da preizkusi pravočasnost pritožbenih navedb, drugače kot predhodno, presodilo, da so prepozne. Nasprotno bi bila sodba, če bi sodišče ugotavljalo obseg in višino škode, čeprav to pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, presenečenje za tožečo stranko. Tožnik bi bil dolžan dopolniti svoje navedbe, če bi toženka obstoju in višini škode ugovarjala. Šele v tem položaju bi sodišče morda moralo opraviti materialno procesno vodstvo in tožnika...
VSRS sklep II Ips 185/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.10.2015vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravni postopek - prekluzija v nepravdnem postopkuV obravnavani zadevi je prišlo do prehoda premoženja že po samem Odloku AVNOJ dne 6. 2. 1945 in kasnejša zaplemba v kazenskem postopku (sodba II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945) ni pravno upoštevna, saj je premoženje prešlo v državno last že pred njeno izdajo. Odločbe zaplembenih komisij in sklepi sodišč so bile le dekleratorne odločbe o izvršitvi zaplembenega premoženja, ki je bilo pred tem v konkretnem primeru podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ (5. člen Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe; Ur. l. SFRJ, št. 16/46). Kljub izrečeni zaplembi s kazensko sodbo premoženje ni bilo odvzeto s tem aktom, ker ga v trenutku, ko je bila izrečena sodba pravnomočna, obsojena oseba ni več imela. Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah in sta zato sodišči pri odločitvi o pravni podlagi podržavljenja pravilno upoštevati tudi zaplembeno...
VSRS sodba III Ips 33/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.09.2015avtorska pravica - imetnik avtorske pravice - fonogrami - pravica do nadomestila - pravica do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasno dovoljenje - individualno uveljavljanje avtorskih pravic - odločanje po prostem preudarku - diskrecijska pravica - postopek izdaje dovoljenjaSama pravica do nadomestila imetnikom pravic na fonogramih ne nastane šele s podelitvijo dovoljenja kolektivni organizaciji. Vendar pa je uveljavitev te pravice mogoča le na način, določen v ZASP. URSIL je z določitvijo roka in pogojev za začasno kolektivno uveljavljanje pravice ravnal v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZASP. Ker gre v primerih iz tretjega odstavka 189. člena ZASP zgolj za prehodno obliko kolektivnega upravljanja, je zakonodajalec URSIL za postopke izdaje začasnega dovoljenja podelil celo pravico odločanja po prostem preudarku. S tem je bil konkretiziran zgolj način izvrševanja avtorske pravice, ni pa bilo poseženo v samo pravico. ZASP je v četrtem odstavku 189. člena izjemoma dopustil individualno uveljavljanje pravic, ki se sicer lahko po zakonu uveljavljajo samo kolektivno, vendar le, dokler URSIL ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno uveljavljanje ali dokler ni sklenjena ustrezna kolektivna avtorska pogodba. To pomeni, da je bilo imetnikom...
VSRS Sodba X Ips 420/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.12.2015dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore za proizvodnjo električne energije - obnovljivi viri - varstvo pravnih pričakovanj - prepoved retroaktivnostiVrhovno sodišče o dovoljenosti revizije odloča na podlagi ZUS-1 ob primerni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V postopku odločanja o dovoljenosti revizije po 83. členu ZUS-1 pa procesno jamstvo obrazloženosti ni niti primarno niti odločilno. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že vzpostavilo obsežno prakso, iz katere je razvidno, na podlagi kakšnih zahtev bo revizijo dovoljevalo in s tem že doseglo stopnjo jasnosti in preglednosti, ki strankam omogoča jasno zavedanje njihovih procesnih možnosti glede dovoljenosti revizije. Vrednotenje teh zahtev v konkretnem primeru pa je kot presoja zakonskega prava v končni pristojnosti Vrhovnega sodišča samega. Niti z vidika ustavnih niti zakonskih zahtev Vrhovno sodišče ne vidi dolžnosti vsebinsko podrobneje obrazložiti odločitev o tem, da ne bo dovolilo revizije kot izrednega pravnega sredstva, ki ga človekove pravice ne terjajo. Tudi ob odsotnosti podrobnejše obrazložitve takega sklepa pa se v...
VSRS Sklep I Up 348/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.11.2015opravljanje sodniške funkcije - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - prenehanje sodniške funkcije - dejanja tožene stranke izvedena pred izdajo odločbe o prenehanju sodniške funkcije - pristojnost - delovno ali upravno sodiščePritožnica v svojem tožbenem zahtevku zahteva izdajo ugotovitvene sodbe, s katero bi sodišče v upravnem sporu presodilo o kršitvi njenih ustavnih pravic z dejanji tožene stranke, saj drugih zahtevkov ne podaja. Pri tem ima pritožnica prav, ko v svojih vlogah opozarja na pomembne pravne vidike položaja sodnika, ki je na podlagi izvolitve v sodniško funkcijo v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (1. člen ZSS), kar pomeni, da njegovo razmerje do Republike Slovenije vzpostavljajo, spreminjajo in ukinjajo javnopravni akti državnih organov (Državnega zbora, Sodnega sveta, itd.). S tega vidika spori glede temeljnega razmerja med sodnikom in Republiko Slovenjo niso delovnopravnega značaja in ne temeljijo na zasebnopravnem razmerju med delodajalcem in delojemalcem.V sodni praksi je glede na jasno zakonsko določbo nesporno, da sodniku preneha sodniška funkcija po samem zakonu s potrditvijo ocene s strani Sodnega sveta, da sodnik ne ustreza sodniški službi (33. člen v povezavi...
VSRS sodba II Ips 33/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015res iudicata - objektivne meje pravnomočnosti - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno breme - nova dejstva in dokazi - zastopanje pravdno nesposobne stranke - zakoniti zastopnik - ničnost pooblastila - kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - ugotovitev lastninske pravice - poslovna sposobnost - enotno sosporništvo - predhodno vprašanje - dejstva ugotovljena v drugi pravdi - preskakovanje pravnih sredstevV teoriji in prevladujoči novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Določbe, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, namreč ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, temveč se je pri odločanju treba vprašati predvsem o namenu zakonske določbe, da mora pravdno nesposobno stranko v pravdi zastopati zakoniti zastopnik. Namen navedene zakonske določbe pa je izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev z...
VSRS sodba VIII Ips 125/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.12.2015razrešitev direktorja javnega zavoda - objava prostega delovnega mesta - omejitev zaposlovanja - nasprotje interesovV skladu s 3. alinejo drugega odstavka 38. člena ZZ je pristojni organ zavoda dolžan razrešiti direktorja, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi. Tožnik v zvezi z zaposlitvijo svoje soproge ni ravnal v skladu s predpisi. Tako ni ravnal v skladu z prvim odstavkom 23. člena takrat veljavnega ZDR. Ta je določal, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto, pri čemer rok za prijavo ne sme biti krajši od petih dni. Tožnik je pri sklepanju druge, tretje, četrte in pete pogodbe o zaposlitvi s svojo soprogo ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 183. člena ZUJF, ker pred sklenitvijo teh pogodb ni pridobil soglasja Sveta tožene stranke, prav tako pa tudi ni imel soglasja pristojnega ministra. Predpis, ki ga je tožnik kršil v zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi je določba 38. člena ZIntPK. Ta določa, da mora...
VSRS Sodba I Up 145/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2015mednarodna zaščita - status begunca - splošna verodostojnost prosilca - preganjanje zaradi istospolne usmerjenosti - pripadnost določeni družbeni skupini - sodna odločba o statusu begunca kot dovoljenje za stalno prebivanje - neposredna izvedba dokazov - prosta presoja dokazov - prevod subjektivnih vprašanjPri ugotavljanju splošne verodostojnosti je treba upoštevati ne le elemente, ki govorijo v škodo, ampak tudi v prid prosilčevi verodostojnosti, in upoštevati posameznikovo subjektivno dojemanje dogodkov ter vpliv poteka časa na pomnjenje.Kaznivost homoseksualnih dejanj v državi je pokazatelj, da družba dojema osebe, ki taka dejanja prakticirajo, za nesprejemljive in zato drugačne, s tem pa za pripadnike določene družbene skupine. Vendar sodba C-199/12 do C-201/12 ne izpostavlja kaznivosti tovrstnih ravnanj kot okoliščine, ki mora biti vselej podana, da je mogoče šteti, da družba neko skupino dojema kot (od sebe) različno.Odločitev, da sodna odločba o priznanju statusa begunca velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, začne učinkovati s pravnomočnostjo sodbe.Vprašanje „ali menite, da je bilo srečanje v kavarni z napadalci slučajno, ali pa je bilo srečanje vnaprej predvideno in posilstvo načrtovano, še preden ste se spoznali v kavarni?“ pomeni...
VSRS sodba VIII Ips 293/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.12.2015dopuščena revizija - odpravnina ob upokojitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlogTožnik je izpolnil oba v prvem odstavku 132. člena ZDR določena pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi: pogodba o zaposlitvi mu je prenehala 9. 10. 2012, ko se je iztekel odpovedni rok, določen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takoj naslednjega dne, to je 10. 10. 2012, pa se je tožnik upokojil. Med statusom zaposlenega in statusom upokojenca tako ni bilo nobene časovne prekinitve. Kumulativno sta bila izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 132. člena ZDR, to je, da je tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi in se je upokojil takoj po prenehanju delovnega razmerja.Tožnik ni sprejel ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, zato na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR ni imel pravice do odpravnine po 109. členu ZDR. Določba petega odstavka 132. člena ZDR onemogoča, da bi delavec hkrati prejel odpravnino ob upokojitvi in odpravnino po 109. členu ZDR oziroma delavcu omogoča...
VSRS Sklep I Up 177/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.09.2015mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne oblike zaščite - resna škoda - (ne) obstoj pravno odločilnih razlogov v odločbi tožene stranke - pritožba tožene stranke - dokazna ocena tožene stranke glede varnostne situacije - Ukrajina - notranja razselitev - subjektivne okoliščine - mladoletni prosilec - procesne pravice mladoletnih prosilcevTudi tožnik v tožbi ni uveljavljal, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, niti da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, temveč je predvsem izpodbijal dokazno oceno tožene stranke glede varnostne situacije v tam navedeni regiji in glede možnosti notranje razselitve ter da pri odločanju o subsidiarni zaščiti ni upoštevala specifičnih oziroma subjektivnih tožnikovih okoliščin. Ali pa je dokazna ocena tožene stranke pravilna in je za svojo odločitev navedla pravilne razloge ter ali je pri svoji odločitvi upoštevala vsa relevantna dejstva in okoliščine, pa je stvar presoje sodišča prve stopnje, ki jo bo moralo opraviti v novem postopku. Res je, da mora varovati in skrbeti za pravice mladoletnega prosilca med drugim tudi tožena stranka ves čas postopka, vendar je ZMZ za varstvo mladoletnih prosilcev z namenom dejanske zaščite njihovih interesov in pravic določil poleg pooblaščenca tudi zakonitega zastopnika, katerih naloga je,...
VSRS sklep III Ips 117/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.03.2016odstop terjatve (cesija) - obvestitev dolžnika - nepravi faktoring - dolžnikove obveznosti - dolžna skrbnost - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvoV obravnavanem primeru ni šlo zgolj za nedoločno, pavšalno napoved cediranja. Toženka je namreč podpisala izjave na osnutkih konkretnih pogodb, iz katerih je bilo točno razvidno, na katere terjatve se nanašajo in kdo bo njihova prevzemnica. Še več, osnutke pogodb je pripravila celo prevzemnica sama, zakoniti zastopnik odstopnic pa jih je podpisal, še preden je izjave na njih podpisala toženka. Toženka je lahko z visoko stopnjo verjetnosti sklepala, da bo pogodbe podpisala tudi tožnica in da bodo že s tem terjatve nanjo veljavno prenesene. S skorajšnjim odstopom pa sta jo seznanili prav odstopnici terjatev. Zato se izkaže kot pravilen materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da bi se morala pred izpolnitvijo najmanj pozanimati, ali je do odstopa tudi prišlo. Ni namreč mogoče trditi, da je bila pri izpolnitvi odstopnicama v dobri veri, določba drugega odstavka 419. člena OZ pa varuje dobroverno izpolnitev. Upoštevaje neobstoj primerljive sodne prakse...
VSRS sodba II Ips 90/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.09.2016pogodba o dosmrtnem preživljanju - promet s kmetijskimi zemljišči - zaščitena kmetija - ničnostDa bi preprečil delitev oziroma drobitev srednje velikih kmetij (samo te so predmet zaščite), je zakonodajalec omejil promet po dveh kriterijih: (1) glede na premoženje (tako, da dovoljuje fizično delitev v obliki odtujitve določene nepremičnine iz zaščitene kmetije, če ta postane del druge zaščitene kmetije ali kmetije oziroma kmetijskega zemljišča v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika, če se odtujijo stavbna zemljišča ali zemljišča, ki jih je po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev dovoljeno nakloniti z oporoko) ter (2) glede na pridobitelja (tako, da lahko lastnik zaščiteno kmetijo odtuji v korist katerega od pridobiteljev, določenih z zakonom). V obeh primerih velja še dodatna omejitev, da mora zaščitena kmetija po razpolaganju še nadalje izpolnjevati pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev (prvi odstavek 18. člena ZKZ). Ti so določeni v prvem odstavku 2. člena ZDKZ, in sicer pogoj velikosti (najmanj 5 ha in...
VSRS Sodba X Ips 472/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.12.2011dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – dejanska dobava blaga kot pogoj za odbitek – na računu naveden datum dobave ni resničen - – avansni račun – račun za prejeto predplačiloBlago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
VSRS Sodba X Ips 207/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.11.2015dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - kriteriji za brezplačno pravno pomoč - odprava upravnega aktaV kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
VSRS Sklep X Ips 116/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2015dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča - pogoj finančnega jamstva - ustreznost poroštvene izjave - načelo zakonitosti delovanja uprave - upoštevno materialno pravoPri odločanju o upravnih zadevah morajo upravni organi skladno z načelom zakonitosti delovanja uprave (120. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) svojo pravno presojo in s tem povezano ugotavljanje dejanskega stanja utemeljevati zgolj na predpisih in pravnih vprašanjih, ki jih kot pogoj za odločitev v zadevi določa materialni predpis. Pri tem svoje presoje ne smejo širiti na vprašanja, ki iz tega materialnega predpisa ne izhajajo, prav tako pa svoje odločitve ne smejo utemeljevati na predpisih, ki za odločitev v obravnavani zadevi niso upoštevni. Poroštvena izjava kot izraz obligacijskopravnega razmerja je z upravnopravnega vidika akt poslovanja (občine oziroma upravljavca odlagališča), z vidika predmetnega postopka pa dejstvo, ki ga je treba presoditi. Obstoj ustreznega finančnega jamstva kot pravno relevantnega dejstva, ki ga dokazuje poroštvena izjava, je v obravnavani zadevi zato odvisna od vprašanja, ali je poroštveno...
VSRS Sodba X Ips 178/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2015dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - udeležba davčnega zavezanca v inšpekcijskem postopku pri plačniku davka - nadzor zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - akontacija dohodnine - obračun davčnega odtegljaja - davek po odbitku - plačnik davka kot posrednik - odmera dohodnine na letni ravni - obnova postopka odmere dohodnine - pravica do izjave - nevezanost na ugotovitve davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davkaKer revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj. Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku inšpekcijskega nadzora...

Izberi vse|Izvozi izbrane