Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8004cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgz
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 7532/2014-53Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.10.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravna opredelitev dejanja – priznanje krivdeKer sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi obsojenca in pravno osebo ni obsodilo za neko drugo kaznivo dejanje, ki ne bi izhajalo iz dejanskega opisa kaznivega dejanja, ni moč govoriti o tem, da naj bi sodišče ravnalo v škodo obsojenca in pravne osebe. Sodišče je izhajalo iz dejanskega stanja, navedenega v opisu dejanja v obtožnem predlogu in je v okviru istega kazenskega predpisa ugotovilo, da opis dejanja v obtožnem predlogu opisuje 12 kaznivih dejanj po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1 in ne eno kaznivo dejanje, kot je dejanje opredelila pravno državna tožilka. Vsebina in teža očitka, ki ga sodba izraža je popolnoma enaka kot v opisu dejanja v obtožnem predlogu, saj je pravna opredelitev posledica opisa dejanja v obtožbi.
VSRS sklep III DoR 92/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.10.2015dopuščena revizija - izvajanje zdravstvenih storitev - nadzor - zapisnik o nadzoru - pravna narava - splošni dogovor izvajalcev storitev - splošni pogodbeni pogoji - pogodbena kazenRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Kakšna je pravna narava zapisnika o nadzoru o ugotovljenih nepravilnostih in ali je treba neobstoj ugotovljenih nepravilnosti izpodbijati s posebno tožbo oziroma ali se lahko neobstoj nepravilnosti dokazuje tudi z ugovornimi navedbami v rednem pravdnem postopku; 2. Ali ima splošni dogovor (primeroma SD 13), sprejet s strani izvajalcev in v njihovem imenu kot kolektivno predstavniško telo podpisan s strani strokovnih združenj, naravo splošnih pogodbenih določil v smislu 120. in 121. člena Obligacijskega zakonika.
VSRS Sodba U 2/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.11.2016stroški postopka - dolžina postopka - udeležba članov Sveta - ponovna obravnava - zastaranje odmereVrhovno sodišče tako ponovno poudarja, da izpodbijani sklep tožena stranka nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj ne pojasnjuje (natančno) razlogov za tako dolgo odločanje o tarifi in potrebnosti odmerjenih stroškov, poleg tega pa v predloženih upravnih spisih (še vedno) ni listin, ki bi izkazovale potrebnost vseh stroškov. Glede na to je Vrhovno sodišče zato ponovno ugotovilo, da v postopku z izdajo izpodbijanega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.
VSRS Sklep X Ips 14/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.02.2016dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - ne bis in idem - dvakratno odločanje o isti stvariVrhovno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o kršitvi pravila „ne dvakrat o isti stvar“, s katerim revident utemeljuje dovoljenost revizije, zavajajoče, saj kot je razvidno iz sodbe sodišča prve stopnje in revizije, se to vprašanje nanaša na hkratno vodenje inšpekcijskega (upravnega) in prekrškovnega postopka, ki se vodi po posebnem zakonu. Odgovor na to vprašanje pa izhaja že iz narave in namena obeh postopkov, saj je namen prvega postopka odprava nezakonitih ravnanj ali prepoved nadaljevanja takih ravnanj, medtem ko se v postopku o prekrških izrekajo sankcije za taka ravnanja, če pomenijo kršitev zakona in drugih predpisov in so določena kot prekršek in so za njih predpisane sankcije.
VSRS Sodba I Up 232/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.01.2016mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - diskrecijska klavzula iz Uredbe Dublin IIIIz 17. člena Uredbe Dublin III ne izhaja, da je mogoče diskrecijsko klavzulo uporabiti le, če to članica EU naredi iz humanitarnih razlogov in sočutja, saj to iz navedenega člena ne izhaja niti izrecno niti smiselno. Humanitarni razlogi, na katere se tožnik sklicuje, so relevantni namreč le v primeru morebitne združitve prosilca s sorodniki, kot to določa drugi odstavek 17. člena Uredbe Dublin III.
VSRS Sodba X Ips 473/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.10.2016dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - prenehanje odvetniške dejavnosti - osnovna sredstva - zadrževanje osnovnih sredstev ob prenehanju opravljanja obdavčljive ekonomske dejavnosti - poračun odbitka vstopnega davka od nabavljenih osnovnih sredstev - izbris iz imenika odvetnikov - prevzem odvetniške pisarnePrevzem odvetniške pisarne v smislu 73. člena Statuta OZS ni prenos podjetja iz 10. člena ZDDV-1. Le ob izpolnjevanju v njem določenih pogojev je prevzem sredstev, ki so pripadala nosilcu prevzete odvetniške pisarne, nevtralna transakcija z vidika DDV.Prenos podjetja je treba razumeti kot dobavo sredstev podjetja, torej kot dobavo blaga, ki jo en davčni zavezanec (prenosnik podjetja) opravi drugemu davčnemu zavezancu (prevzemniku podjetja).Prevzem odvetniške pisarne pomeni prevzem odvetnikove dejavnosti, ko preneha z opravljanjem poklica, torej prevzem odvetniških poslov (zastopanja strank), ne pa prevzema osnovnih sredstev.
VSRS Sklep II DoR 367/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.01.2016predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - sosporništvo na aktivni strani - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizijeV obravnavanem primeru gre za subjektivno kumulacijo (združevanje procesnih subjektov) na pasivni strani, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (2.100 EUR) – je torej nediferencirana. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča. Predlog pa je nedovoljen tudi v delu, kolikor se nanaša na zahtevek po nasprotni tožbi, saj so vsi trije toženci (ki niso enotni sosporniki - subjektivna kumulacija na aktivni strani) zoper tožnika z nasprotno tožbo zahtevali ukinitev in prestavitev služnosti, dogovorjene v sodni poravnavi, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (6.000,00 EUR).
VSRS Sodba X Ips 244/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.02.2014denacionalizacija - dovoljena revizija - odločba o razlastitvi - čas podržavljenjaNa podlagi drugega odstavka 8. člena ZDen je z izrazom podržavljeno premoženje mišljeno premoženje (premične in nepremične stvari in podjetja oziroma kapitalski deleži osebnih ali kapitalskih družb,) ne glede na to, ali je z aktom o podržavljenju prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Iz navedene določbe ZDen tudi po presoji Vrhovnega sodišča jasno izhaja, da je pogoj za denacionalizacijo, da je podržavljeno premoženje prešlo v last ene izmed takratnih oblik javne lastnine, ne pa tudi s ?sekvestracijo? iz leta 1946, kot je to bilo v obravnavanem primeru, na podlagi katere pa podržavljeno podjetje oziroma premičnine še niso prešle v eno izmed navedenih lastninskih oblik podržavljenega premoženja.
VSRS Sklep X Ips 371/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.12.2015dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - odstop od sodne prakse - zavrženje revizijeTrditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Revidentove navedbe, ki se nanašajo na dovoljenost revizije, so le prepis zakonskega besedila 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, kar za dovolitev revizije ne zadostuje. Za uspešno uveljavitev zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije bi moral postaviti vprašanje in izkazati odstop, skladno z zahtevami, ki jih je postavila upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča oziroma določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Ker ni ravnal v skladu s temi zahtevami, ni izkazal zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
VSRS sodba II Ips 167/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015dopuščena revizija - osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do zasebnega in družinskega življenja - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - absolutno javna oseba - pravica do zasebnosti - javni interes - test sorazmernostiKot je to pravilno obrazložilo že višje sodišče v točkah 25-26, to ne pomeni, da je vsak poseg v njegovo osebnostno sfero in po njegovi smrti v pravico do pietete svojcev s strani javnosti samodejno upravičen. Zagotovo ima dedič pravico poskrbeti za ohranjanje dobrega imena pokojnega, ne more pa jamčiti, kadar gre za absolutno javno osebo par excellence, preprečiti ohranjanja spomina nanjo.
VSRS Sklep I Kp 20194/2012-212Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.12.2016pripor - odreditev pripora - pritožba zoper sklep vrhovnega sodišča - ponovitvena nevarnost - načelo sorazmernostiNi neobičajno in nezakonito, če se pripor odredi pod odložnim rokom in pričetek izvrševanja pripora veže na datum izteka prestajanja zaporne kazni po drugi obsodilni sodbi. Sklep o odreditvi pripora ni nezakonit, če v njegovem izreku ni navedeno, točno koliko časa traja pripor, saj takšna opredelitev trajanja pripora izhaja že iz 361. člena ZKP. Če v pravnomočni sodbi ni odločeno o pravilnem vštetju pripora, ga s posebnim sklepom všteje v izrečeno kazen predsednik senata, ki je odločal na prvi stopnji in se v takih situacijah kršitve ne odpravlja z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodbo.
VSRS Sodba I Ips 6155/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.07.2017bistvene kršitve določb postopka - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - pomanjkljivi razlogi - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - prepoved finančne asistence - odločba o odvzemu premoženjske koristi - zakonski znaki - enako varstvo pravic v postopku - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - dejanski koncern - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - izčrpanost pravnih sredstev - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazni predlog - premoženjska korist - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - fiktivni posli - prikrajšanje - materialni pogoj odgovornosti pravne osebeSprememba obtožnice, temelječa na spremenjenem vrednotenju dejstev, dokaznega gradiva in pravnih institutov, je dopustna, če je skladna z merili, izoblikovanimi v (ustavno) sodni praksi. Obramba mora izkazati materialnopravno pomembnost predlaganega dokaza. Možnost posrednega storilstva, je izključena, ker je obsojenec sam izpolnil znake kaznivega dejanja. Vprašanje, ali je storilec pri opravljanju gospodarske dejavnosti izrabil (zlorabil) svoj položaj, se presoja na podlagi aktov gospodarskega prava, ki urejajo področje, na katerem naj bi storilec protipravno deloval. V dejanskem koncernu škodovanje odvisnim družbam brez možnosti nadomestitve prikrajšanj ni dopustno. Pristop, ki temelji le na presoji določenih delov posameznega dokaza brez upoštevanja drugih delov istega dokaza in preostalih dokazov, je metodološko pomanjkljiv. Posojilojemalec, ki predmeta posojilne pogodbe ob zapadlosti ne vrne, v tem delu razpolaga s premoženjem, ki mu ne pripada, to pa pomeni...
VSRS sodba in sklep II Ips 245/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.02.2016lastninjenje - državna lastnina - zadruga - premoženje zadrug - odplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - neodplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - sklepčnost tožbe - trditveno breme - negativna dejstva - materialno dokazno breme - exceptio illegalis - kmetijska zemljišča - določitev vrednosti kmetijskega zemljišča - kmetijsko zemljišče, namenjeno za gradnjo - višina odškodnineNujni sestavni del trditev za sklepčnost tožbe po 74. členu ZZad je navedba, ki omogoča sklepanje o neodplačnosti prehoda spornih nepremičnin v družbeno lastnino. Po svojem bistvu gre za zatrjevanje negativnih dejstev (pridobitev za manj od 30 % takratne vrednosti), kar ob postavljenem ugovoru toženke, da je bil prehod odplačen, vodi do zaključka, da materialno dokazno breme za trditve glede odplačnosti prehoda leži na toženki. Tudi o tem vprašanju se je sodna praksa že izrekla. Ker gre pri presoji odplačnosti za materialnopravno sklepanje z uporabo določbe prvega odstavka 5. člena Navodila, mora toženka torej dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, oziroma upravljalec (tj. toženka ali njen pravni prednik) zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine. Po drugi strani toženka utemeljeno opozarja, da sta se sodišči nižjih sodišči stopenj pri presoji, ali višina plačanega...
VSRS Sodba I Up 136/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.01.2016mednarodna zaščita - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zaslišanje - ločeno obravnavanje (razdružitev) tožb (tožbenih zahtevkov) prosilcevZUS-1 nima posebnih določb o izvajanju dokazov oziroma dokazovanju ter s tem zaslišanju prič oziroma strank, zato se glede teh vprašanj primerno uporabljajo določbe ZPP.V zvezi s tem pa Vrhovno sodišče posebej poudarja, da je pri uporabi določb ZPP v zvezi z ZUS-1 v postopkih po ZMZ treba upoštevati tudi specifiko postopkov po ZMZ. V teh postopkih so namreč izjave strank (prosilcev), dane na zapisnik pri toženi stranki ali pred sodiščem na glavni obravnavi, pogosto edini dokaz. Prav zato izvedba dokaza z zaslišanjem strank ne utemeljuje neposredne uporabe določb ZPP oziroma prilagoditve postopka, kot ga določa ZPP, v upravnem sporu na način, ki bi navedeno presojo verodostojnosti še dodatno zmanjševal ali celo onemogočal.Tak način izvedbe dokazov oziroma glavne obravnave lahko vpliva na možnost svobodne in resnične izjave stranke (tudi ali še posebej v postopkih mednarodne zaščite), ki o določenih osebnih okoliščinah (npr. spolna usmerjenost, zlorabe, verska...
VSRS Sklep X Ips 93/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.01.2016komunalni prispevek - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odmera komunalnega prispevka po uradni dolžnosti - rok za izdajo odločbe za plačilo komunalnega prispevka - časovna uporaba predpisov za odmero komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - priključitev na komunalno opremo - nova priključitev - odmera komunalnega prispevka lastnika obstoječega objekta - razlaga 79. v povezavi z 80. členom ZPNačrt - retroaktivnost občinskega predpisa - poseg v pravno varnost - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - zastaranje odmere komunalnega prispevka - zakonit priklop na javno kanalizacijoGlede na značilnosti komunalnega prispevka kot javne dajatve ob pravilni razlagi zakonske ureditve zakonita odmera komunalnega prispevka ne posega v pravno varnost zavezancev za njeno plačilo, saj je trenutek nastopa navedene obveznosti jasen in predvidljiv, s tem pa tudi omejitve za uporabo pooblastila pristojnega organa občine, da odločbo o tem izda po uradni dolžnosti. Za takšno razlago ZPNačrt je treba ustrezno povezati določbe 79. in 80. člena ZPNačrt. Sedmi odstavek 79. člena treba razlagati tako, da je razlog za izdajo take odločbe (izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo) za lastnika obstoječega objekta lahko podan po vsebini le, če se ta na novo priključuje na komunalno opremo, ali če povečuje površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt). Zato zavezanci za plačilo komunalnega prispevka (80. člen ZPNačrt) niso tisti lastniki objektov, ki so ob uveljavitvi (novih) pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka...
VSRS Sklep X Ips 89/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.02.2016dovoljena revizija - DDV - finančni leasing nepremičnin - dobava blaga - oprava storitev (najem) - dobava neobstoječega blaga - gradnja objekta - oproščene transakcije - bistvene kršitve določb postopka - izjava o izbiri obdavčitve - namen pogodb - trenutek obračuna DDV - davčna osnovaSodišče prve stopnje v zvezi z vprašanjem, kaj pri Pogodbah o finančnem leasingu nepremičnin, št. 2424/07 in št. 2507/07, predstavlja davčno osnovo za obdavčitev z DDV in DPN (le vrednost zemljišča – pogodba, št. 2424/07) in zemljišča s staro stanovanjsko hišo (pogodba, št. 2507/07) ali pa tudi vrednost bodočega, še neobstoječega novozgrajenega objekta), zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko 339. člena ZPP , saj je izpodbijana sodba nejasna do te mere, da je mogoče posamezne razloge v izpodbijani sodbi razumeti kot same s seboj v nasprotju. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje namreč hkrati razlaga, zakaj oziroma kdaj se pri gradnjah objektov obračuna DDV, nakar v isti točki (16. točki izpodbijane sodbe) navaja, da je šlo za finančni leasing stavbnega zemljišča, na katerem se bo izvajala gradnja, in za finančni leasing že zgrajene (stare) stanovanjske hiše z garažo. S...
VSRS Sodba X Ips 93/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.02.2016dovoljena revizija - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno bremeInstitut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz prej navedenega 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni posebni način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu. Če je poznavanje dejstev in dokazov v sferi zavezanca, ga doleti dokazno breme. V...
VSRS Sklep I Up 226/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.02.2016upravni spor - akt oziroma dejanje, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno koristZa odločanje o zatrjevani kršitvi oziroma posegu v tožnikove ustavne pravice z dejanji vklepanja v zavodu in načinom prevoza od zavoda do sodišča oziroma do naroka za glavno obravnavo je (bilo) pristojno Upravno sodišče, saj ni bilo drugega učinkovitega sodnega varstva.Sodišče prve stopnje pa je ob obravnavi tožbe v tem delu napačno uporabilo 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in napačno zavrglo tožbo kot da očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist. Po tej določbi je mogoče tožbo zavreči, kadar gre za pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo, ker z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici ali o kakšni njegovi neposredni na zakon oprti osebni koristi oziroma z dejanjem ni bilo poseženo v njegov pravni položaj. Že na prvi pogled mora biti očitno, da mu določena pravica ne pripada oziroma da izpodbijani akt (ali dejanje) ne posega v njegove pravne koristi.Glede zatrjevanih posegov v...
VSRS sklep III Ips 39/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.02.2016prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - dodatni rok za izpolnitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopkuTožena stranka je v pritožbi uveljavljala, da tožeča stranka denarnega zahtevka sploh ni specificirala in da tega ni storila niti kasneje do zaključka postopka na prvi stopnji. Grajala je tudi razloge prvostopenjskega sodišča glede dosojenega denarnega zahtevka. Navedla je, da izvedensko mnenje, na katero se je sklicevalo sodišče, ne daje podlage za ugoditev zahtevku v višini 274.120,00 EUR, ker naj bi izvedenec vrednost opravljenih del ocenil na 165.741,00 EUR. Te pritožbene navedbe so vsekakor terjale odgovor pritožbenega sodišča, saj je šlo za navedbe odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker drugostopenjsko sodišče nanje v sodbi ni odgovorilo, je prekršilo določbo prvega odstavka 360. člena ZPP, toženi stranki pa izničilo pravico do učinkovite obravnave pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Določba 106. člena OZ zajema primere, ko iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da pogodbe ne bo izpolnil niti v dodatnem roku, če bi...
VSRS Sodba X Ips 453/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.01.2016davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - dovoljena revizija po vrednosti -- obseg revizijske presoje - odmera davka - rok za izdajo odmerne odločbe - dokazno breme davčnega zavezanca - izjava stranke kot dokaz - instrukcijski in prekluzivni rok - navajanje novih dejstev in dokazov v davčnem postopku - prekluzija - zaslišanje stranke kot dokazno sredstvo - retroaktivnost - dokazna ocenaRok za izdajo odmerne odločbe, ki ga določa drugi odstavek 141. člena ZDavP-2, je instrukcijske in ne prekluzivne narave. Navedeni rok tudi ni materialni, temveč procesni rok. Davčni organ mora zato tudi po poteku tega roka izdati davčno inšpekcijsko odločbo. Namen določitve tega roka je, da se zaradi zahtevnosti postopka v inšpekcijskih postopkih zagotovi daljši rok za izdajo odločbe kot ga določa splošna ureditev v 222. členu ZUP, in ne da le-te po poteku roka sploh ni več mogoče izdati.Tako v davčnem postopku kot tudi v postopku pred sodiščem v upravnem sporu ima stranka pravico predlagati dokaze v svojo korist, iz česar izvira načelna dolžnost njihove izvedbe, vendar pa tudi ta dolžnost davčnih organov in sodišč ni neomejena, saj je po eni strani omejena s formalnimi, zakonskimi omejitvami (npr. prekluzija navajanja novih dokazov in dejstev, 52. člen ZUS-1), po drugi strani pa z vsebinsko presojo sodišča, ali obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev...

Izberi vse|Izvozi izbrane