Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8064cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgy
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Up 292/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.07.2008azil - status begunca - preganjanje - subsidiarna zaščita - utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodoTožena stranka s tem, ko izrecno ugotavlja, da je bil tožnik preganjan v PMR kot delu ozemlja Moldavije, priznava tak status kot subjektom preganjanja posredno, torej tudi organom PMR, kar pa bi bilo lahko v obravnavanem primeru relevantno le, če bi bil tožnik moldavski državljan ali pa oseba brez državljanstva. Ker pa je tožnik ukrajinski državljan, ki ne uveljavlja preganjanja tudi v matični državi, temveč le v PMR, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca kot tudi ne tožnici, ki svoji prošnji utemeljujeta z razlogi tožnika.
Sodba U 538/93-5Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.02.1995status begunca - pogoji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeTožena stranka (Vlada RS) in prvostopni organ (Ministrstvo za notranje zadeve) sta se v obrazložitvi svojih odločb (prvostopni organ je tožeči stranki zavrnil vlogo za priznanje statusa begunca, tožena stranka pa zavrnila njeno pritožbo zoper prvostopno odločbo) ukvarjala le z razlogom pobega tožeče stranke iz takratne JLA (januar 1992), nista pa razčistila vseh relevantnih okoliščin, po navedbah tožeče stranke med upravnim postopkom, ki se nanašajo na preganjanje tožeče stranke in njene družine v domačem kraju v Vojvodini in ki so navedene kot razlogi za pridobitev statusa begunca v zakonu o tujcih in v konvenciji o statusu beguncev.
Sklep II Ips 631/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.11.2006dokazovanje - zaslišanje izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki - prepoved osebnih stikovToženec se je do doktrinarne trditve izvedenca, da stiki v zaporu niso primerni, torej opredelil. Z očitkom, da izvedenec ni upošteval tega, da so v zaporu posebni prostori za obiske in da je tam tudi posebna socialna služba, pa je odprl pot nadaljnji procesni obravnavi spornega vprašanja. V skladu z pravilom o tem, kdaj je treba izvedenca tudi zaslišati na obravnavi, bi torej sodišče prve stopnje moralo izvedenca povabiti na glavno obravnavo ter strankam omogočiti, da mu zastavljajo vprašanja in terjajo pojasnila. Ker tega ni storilo, je ravnalo v nasprotju z načelom neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga ureja tudi 253. člen ZPP ter načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP), ki je konkretizirano tudi v 289. členu ZPP.
Sodba U 1503/93Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.09.1995patent - postopek za priznanje pravic - prednostna pravica - roki - zamuda materialnega prekluzivnega roka - kršitev pravil postopkaRok za priznanje prednostne pravice za patent v Republiki Sloveniji po določbah 48. člena zakona o industrijski lastnini, ki določa pogoje za priznanje prednostne pravice za patent pripadnikom Pariške unije in njihovim upravičencem za prvo veljavno prijavo določenega izuma za patent po nacionalni zakonodaji posamezne države unije ali po dvostranskih oziroma večstranskih pogodbah med državami unije po določbah 4. člena Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine, je prekluzivni materialni in procesni rok po 103. členu ZUP, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje. Pri zamudi materialnega roka ugasne neuveljavljena pravica. Zato je treba ugotoviti, ali je bil zamujen materialni rok.
Sodba U 531/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.11.1996pravica do osebnih stikovPri odločanju o stikih roditelja z otrokom gre predvsem za uresničevanje otrokove koristi. Tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, ima pravico do osebnih stikov z njim, razen če center za socialno delo glede na koristi otroka ne odloči drugače (106. člen ZZZDR). Otrokove koristi so tudi po konvenciji glavno vodilo vseh dejavnosti v zvezi z otroki (3., 9. in 18. člen konvencije). Mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom in njenega odklonilnega stališča ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice (4., 102. in 114. člen ZZZDR); za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa mora ponuditi dokaze v skladu s 137. členom ZUP.
Sklep III Ips 18/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.06.2006prekinitev postopka pred sodiščem prve stopnje - izbris družbe iz sodnega registra - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sodba, izdana zoper neobstoječo pravno osebo - poprava sodne odločbe - pravni interesV tem sporu ne gre za isto situacijo kot v sporu pod opr. št. III Ips 41/97, v katerem so bila pred prekinitvijo postopka opravljena že vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje in je bilo treba (na seji senata) izdati samo še odločbo, ki je procesno dejanje izključno samo sodišča. V tem sporu je namreč sodišče druge stopnje izdalo sodbo zoper izbrisano toženo stranko, potem ko je postopek že nadaljevalo zoper njeno pravno naslednico (njeno edino družbenico). Zato ni utemeljeno smiselno sklicevanje sodišča druge stopnje na razloge sodbe VS RS z dne 4.12.1998, opr. št. III Ips 41/97.
Sklep VIII Ips 109/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.11.1997delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - kršitev delovnih obveznosti - revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSodišče prve stopnje je odločbo disciplinske komisije tako spremenilo, da je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložilo za dobo enega leta. Zoper sodbo se je pritožil toženec, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z njegovim stališčem, da kršitve tožnik ni storil naklepno in da so podane olajševalne okoliščine, zaradi katerih je pogojna odložitev disciplinskega ukrepa utemeljena. Toženčevi reviziji je sodišče ugodilo, ker so disciplinski organi ugotovili, da je tožnik storil kršitev delovnih obveznosti iz malomarnosti, iz obrazložitve sodbe pa ni razvidno katere olajševalne okoliščine je sodišče upoštevalo pri spremembi ukrepa.
Sklep VIII R 13/95Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.12.1995spor o pristojnosti - delovno ali redno sodiščePritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti razveljavilo odločbo sodišča združenega dela prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen zahtevek na razveljavitev kandidacijskega postopka in volitev v delavski svet. Menilo je da je za rešitev spora pristojno redno sodišče glede na določilo 196. člena zakona o podjetjih, po katerem je prenehalo veljati določilo 552. člena zakona o združenem delu. S tem je nehalo veljati tudi določilo drugega odstavka 16. člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela. Negativni kompetenčni spor je sprožilo redno sodišče. Revizijsko sodišče je odločilo, da je za rešitev spora pristojno delovno in socialno sodišče, saj je 16. člen omenjenega zakona, ki določa pristojnosti sodišč združenega dela, prenehal veljati šele s 13.5.1994, ko je začel veljati zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Tako določa prvi odstavek 75. člena tega zakona.
Sklep VIII Ips 254/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.10.2009odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - krivda delodajalca - odpravnina - pogodbeni temelj - razlaga pogodbenih določilO prenehanju delovnega razmerja na željo tožnice bi bilo mogoče govoriti le takrat, če bi prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi njene enostranske odpovedi, oziroma, če bi tako izhajalo iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. O prenehanju pogodbe o zaposlitvi po krivdi delodajalca lahko govorimo le v primeru, ko je sočasno podan tudi element protipravnosti. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v 1. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR opredeljena kot posledica objektivnih razlogov, zaradi katerih preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Res gre za razloge v sferi delodajalca, vendar brez krivdnega odnosa delodajalca do teh razlogov.
Sklep Cpg 5/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.03.2010priznanje tuje sodne odločbe - javni red - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pravnomočnost sodne odločbe - prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti odločbe zaradi vložitve pritožbeSama po sebi nepravnomočnost zadevne odločbe v položaj nasprotne udeleženke ne posega tako, da bi bili prizadeti njeni interesi, ki bi jih bilo zato nujno varovati v okviru izjeme javnega reda iz prvega odstavka 34. člena Bruseljske uredbe. Prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti ni samodejna, pač pa je odvisna od presoje sodišča, ki postopek „lahko“ prekine. Stališče, da je že vložitev pritožbe (v državi izvora) zadosten razlog za prekinitev, je zmotno. Kriteriji za prekinitev se osredotočajo na to, ali in kako izvršitev te odločbe dolžnika konkretno prizadene. Razloge za prekinitev dokazuje stranka, ki jo zahteva.
Sodba X Ips 280/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2009dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - potni stroški - kilometrina - dnevnice - samostojni podjetnik - firma - sestavine firme - verodostojna listina - povezanost odhodkov s prihodki - osnovno sredstvo - stroški popravil - stroški reprezentance - blago po izbiri - SRSListine, ki so podlaga za knjiženje odhodkov, morajo biti verodostojne knjigovodske listine. To pomeni, da morajo vsebovati natančno navedbo imena (firmo) izdajatelja; nabavljeno blago mora biti opredeljeno, navedba „blago po izbiri ne zadostuje“. Davčno se priznajo le stroški popravil osnovnih sredstev davčnega zavezanca, ne pa tudi stroški popravil tistih delovnih sredstev, ki niso njegova osnovna sredstva. Davčno priznani so le tisti odhodki, ki so potrebni za pridobivanje prihodkov.
Sodba in sklep VIII Ips 89/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.06.2009delavec invalid - pogodba o zaposlitvi za neustrezno delovno mesto - ničnost - vračilo nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odškodninska odgovornost delodajalcaSklenitev pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delovno mesto varnostnika je bila v nasprotju s prisilnim predpisom 101. člena ZPIZ-1 in je zato nična. Ničnost pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da delavec ni bil v delovnem razmerju, kolikor je bilo delovno razmerje dejansko realizirano.
Sodba in sklep VIII Ips 307/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2010vojak - predložitev ponarejenega spričevala - varnostno preverjanje oseb - varnostni zadržek - prenehanje delovnega razmerja - obrazložitev sklepa - pravica do obrambeV primeru, ko se kot razlog za prenehanje delovnega razmerja očita obstoj varnostnega zadržka, je delavcu pravica do obrambe skladno z določbami 100.a člena ZObr zagotovljena v dvostopenjskem postopku pri delodajalcu, in sicer tudi v obliki pravice do ugovora. Odločilna je vsebinska opredelitev očitkov že v prvostopni odločitvi o odpovedi oziroma prenehanju delovnega razmerja, ki omogoča možnost obrambe. Z neobrazloženo ugotovitvijo, da je pri tožniku podan varnostni zadržek, tožena stranka pravice do obrambe tožniku ni zagotovila.
Sodba in sklep VIII Ips 320/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2010prenehanje delovnega razmerja - pravica do obrambe - obrazložitev sklepa - varnostni zadržek - predložitev ponarejenega spričevala - vojaški policist - varnostno preverjanje osebZa uresničitev tožnikove pravice do obrambe bi morala tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja vsebino varnostnega zadržka ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storila, se tožnik zoper očitke, ki so se nato v sodnem postopku obravnavali kot razlog za prenehanje delovnega razmerja, ni mogel učinkovito braniti.
Sodba VIII Ips 484/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.09.2010sorazmerni del invalidske pokojnine - državljan Švicarske konfederacije - konvencija o socialni varnosti - odprava odločb tožene stranke - izdaja novega upravnega aktaTožnik zatrjuje, da je državljan Švicarske konfederacije. Gre za dejstvo, ki zaradi zmotne uporabe materialnega prava v upravnem postopku sploh ni bilo upoštevano, je pa za utemeljenost zahtevka za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine odločilno. Za državljana Švicarske konfederacije namreč kljub določbi prvega odstavka 254. člena ZPIZ veljajo določila Konvencije med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o socialni varnosti.
Sodba VIII Ips 154/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.03.2011plačilo stroškov izobraževanja - sodniški pripravnik - pravniški državni izpit - prosta izbira zaposlitve - prisilno delo - neenako obravnavanje - pravna varnost - prekinitev postopka - presoja ustavnosti - delo na domuSodišče ni dolžno, kadar katera od strank v postopku tako predlaga, prekiniti postopka in zahtevati presoje ustavnosti zakona. Tako mora ravnati le tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, v skladu z Ustavo.Obveznosti, da pripravnik na poziv pristojne osebe po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu sklene delovno razmerje najmanj za čas pripravništva, ni mogoče šteti za prisilno ali obvezno delo. Ureditev, da predsednik višjega sodišča po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu pisno pozove sodniškega pripravnika na ustrezno prosto delovno mesto le v primeru, če takšno delovno mesto takrat obstaja, sicer pa ne, ne nasprotuje načelom pravne varnosti.
Sodba II Ips 597/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.11.2010poledenelo cestišče - odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - redno vzdrževanje javnih cest - soodgovornost upravljalca cest in izvajalca vzdrževanja cest - primerjalna neskrbnostPristojnosti organa drugo tožene stranke so po Zakonu o javnih cestah in Pravilniku o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, kljub obstoju pogodbenega razmerja z neposrednim izvajalcem, tako široke, da ni mogoče zaključiti, da je za opustitev obveznosti v zvezi z rednim vzdrževanjem cest odgovoren le izvajalec javne službe, upravljavec državnih cest pa le za izbiro, opustitev nadzora in opustitev navodil za delo. Glede na ugotovitev, da je bil primarni vzrok za obravnavano prometno nesrečo v poledenelem cestišču, je pravilna odločitev, da je zanjo v 60 % odgovorna drugo tožena stranka. Ocena odgovornosti je pravilna tudi po kriteriju primerjalne neskrbnosti.
Sodba VIII Ips 213/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.04.2011odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu delavca - dokazno breme delodajalca - načelo proste presoje dokazov - pravilo o dokaznem bremenu - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine - kriteriji - ponudba neustrezne zaposlitveKadar sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZDR je v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca dokazno breme na njegovi strani.Neutemeljeno je zavzemanje tožene stranke, da je za odmero odškodnine po 118. členu ZDR odločilna tudi okoliščina, da je bila tožnici ponujena zaposlitev na drugem delovnem mestu, ki pa jo je odklonila. Glede na definicijo ustreznosti zaposlitve iz tretjega odstavka 90. člena ZDR je bila tožnici namreč ponujena neustrezna zaposlitev. Zaradi odklonitve takšne zaposlitve pa delavec ne sme trpeti negativnih posledic.
Sodba in sklep II Ips 298/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.05.2011hrvaško pravo - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - renta - odškodnina za nego in postrežbo - odmera odškodnine po prostem preudarkuSodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili tudi orientacijske kriterije, ki jih je sprejel civilni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške na seji 29. 11. 2002. Tožeča stranka v reviziji zmotno meni, da bi bilo treba znesek uporabiti s faktorjem 1,5, ker ni bila predvidena matematična uporaba teh kriterijev in se jih v hrvaški sodni praksi ne valorizira.
Sodba VIII Ips 361/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.05.2011status zavarovanca - odprava odločbe o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti - pravnomočna sodba o obstoju delovnega razmerja - sprememba pravne podlage zavarovanja za nazajOb posledicah odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila (odprava učinkuje za nazaj), je prenehala tudi pravna podlaga za zavarovanje in prijavo na podlagi 22. člena ZPIZ-1. Podlaga za zavarovanje na tej podlagi je namreč poleg statusa brezposelne osebe tudi prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.Pravnomočna sodba o tem, da tožniku delovno razmerje pri takratnem delodajalcu ni prenehalo, predstavlja obenem tudi podlago za obvezno zavarovanje. Z vzpostavitvijo delovnega razmerja je bilo namreč vzpostavljeno razmerje, ki je podlaga za zavarovalno razmerje po drugem odstavku 45. člena ZMEPIZ.

Izberi vse|Izvozi izbrane