Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7711cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgy
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sklep II Ips 88/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.12.2014neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - dedovanje - dedni delež - razpolaganje z dednim deležem - zaščitena kmetija - razpolaganje z zaščiteno kmetijo - smiselna uporaba ZDKG - namen obdelovanja kmetije - odobritev pravnega posla - konvalidacijaPogodbeno razpolaganje lastnika z zaščiteno kmetijo je glede izbire nasprotne pogodbene stranke primerljivo z omejitvami, predpisanimi za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, zato pride v poštev smiselna uporaba določb o oporočnem dedovanju. Drugače kot po določbah ZDKZ, lastnik zaščitene kmetije pri pogodbenem in oporočnem razpolaganju po ZDKG ni več omejen s pogoji, ki veljajo za izbiro dediča pri zakonitem dedovanju. Ko gre za izbiro sopogodbenika pri sklepanju pogodb iz 24. člena ZDKG oziroma oporočnega dediča, če gre za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, je bistveno, da takšno razpolaganje vzpostavlja lastniški režim, ki je skladen z določbami ZDKG, zlasti pa z določbami prvega odstavka 2. člena, 5. člena in drugega odstavka 21. člena ZDKG. ZKZ vsebuje specialno in kogentno zakonsko ureditev pravnoposlovnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči. Tudi za te pravne posle pa velja splošna opredelitev ničnosti,...
VSRS sodba in sklep II Ips 202/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.12.2014pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - izvedenec - izvedensko mnenje - zdravstvena dokumentacija - povrnitev škode - odgovornost bolnišnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - hramba zdravstvene dokumentacije - zastaranje odškodninske terjatveSodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna. Ni mogoče mimo dolžne skrbnosti zdravstvenih zavodov pri ravnanju z zdravstvenimi podatki, hrambi vseh dokumentov, vsebin oziroma gradiva, nastalega v sklopu zdravstvene obravnave pacienta, še posebej ko vsebujejo po eni strani občutljive osebne podatke po drugi strani pa za sodne in druge postopke pomembne dokaze, kot je v tem primeru. Vsaj v času, dokler ne potečejo zastaralni roki, je razumno pričakovati, da v tovrstnih zahtevnih in kompleksnih primerih poskrbijo tudi za ustrezno hrambo ključnih in bistvenih vsebin dokumentov in zapisov, torej hrambo, ki bo omogočala uporabnost in...
VSRS sklep II Ips 160/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.04.2015dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - počitnice - organizirane počitnice - turistična agencija - pogodba o paketnem potovanju - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - odgovornost organizatorja - izjalovljene počitnice - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - razlaga prava EU - neposredna uporaba prava EU - euro skladna razlaga prava5. člen Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13.6.1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih kot tudi njegova razlaga SEU sta povsem jasna - priznana je tudi odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova izgube užitka na počitnicah. Glede na učinke, predvsem euro skladno razlago oziroma harmonizirajočo razlago naše zakonske ureditve na podlagi jasne in nepogojne določbe navedene Direktive, ki je bila v sodni praksi SEU in sodišč članic EU široko sprejeta tudi v horizontalnih razmerjih, tudi v primerih neimplementacije Direktive, materialno pravno stališče nižjih sodišč ni pravilno in je zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo utemeljen.
VSRS sodba in sklep II Ips 8/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.10.2014dopuščena revizija - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izbrisna tožba - izpraznitev stanovanja - denacionalizacija - razlaga zakona - jezikovna razlaga - razpolaganje s premoženjem glede katerega katerega obstaja dolžnost vrnitve - identiteta zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla - prodaja tuje stvariDoločilo 88. člena ZDen je treba razlagati v skladu z namenom celotnega ZDen, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen). Institut denacionalizacije je v širšem smislu in posredno namenjen varstvu pravice do zasebne lastnine. Zaradi pravne varnosti in varstva interesov in pravic upravičencev (in ne premoženja samega) je zakon prepovedal pravni promet s podržavljenim premoženjem, glede katerega nastopi dolžnost vrnitve lastninske pravice. Določba prvega odstavka 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstoji dolžnost vrnitve oziroma možnost vrnitve po določbah ZDen. Jezikovna razlaga določbe bi lahko privedla do zaključka, da je nično vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacijskega postopka. Vendar pa je namen same določbe in...
VSRS sklep II Ips 330/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2015oporoka - obstoj oporoke - dokazi - dokazovanje - indici - indično sklepanje - indična sodba - posredno dejstvo - pritožba - izpodbijanje dejanskega stanja - meje pritožbenega preizkusaV položaju, ko je sodišče prve stopnje odločilno dejstvo ugotovilo s pomočjo indičnega sklepanja prek posrednih ugotovljenih dejstev, se pritožbeno uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja lahko nanaša 1.) na sam proces indičnega sklepanja, 2.) na izpodbijanje dokazne ocene nekaterih ali vseh ugotovljenih posrednih dejstev, 3.) ali oboje. V vseh treh primerih gre za izpodbijanje metode ugotovitve odločilnega dejstva oz. za izpodbijanje dokazne ocene o odločilnem dejstvu. Pri tem je pritožbeno sodišče skladno z načelom dispozitivnosti vezano na vsebino pritožbenih razlogov, torej tudi na obseg izpodbijanja dokazne ocene indicev oz. posrednih dejstev, kot sestavnega dela metode ugotovitve dejanskega stanja pri indičnem sklepanju.Pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja je bilo v konkretnem primeru usmerjeno v kritiko dokazne ocene posrednih dejstev (indicev), za katere je tožnica ocenila, da ji niso v korist. Kontrolna funkcija pritožbenega sodišča glede...
VSRS sodba II Ips 440/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2013dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - stvarne pravice - dogovor o skupni poti - obligacijski dogovor lastnikov nepremičnin - preklic dogovora - načelo relativnosti - upravni postopek - upravna odločba - lokacijsko dovoljenjeDogovor o skupni dovozni poti do predvidenih treh novogradenj je bil pogoj za pridobitev skupne lokacijske dokumentacije in soglasja h gradnji s strani občine, za to dovozno pot pa sta tožnica in prva toženka odstopili vsaka enak del svojega zemljišča. Njun dogovor je tako postal sestavni del lokacijskih dovoljenj oziroma drugih upravnih aktov, potrebnih za gradnjo objektov. Ugotovljena vsebina v upravnem postopku doseženega dogovora in za potrebe gradenj določen status zemljišča (dovozna pot) namreč ne daje podlage za sklepanje o časovno ne določenem razmerju med strankama, pač pa ravno nasprotno omogoča (samo) tako razlago, da dogovor o skupni poti za dostop do novogradenj velja, dokler te gradnje stojijo oziroma dokler se okoliščine ne spremenijo tako, da je dostop do njih mogoč na drugačen način od dogovorjenega in določenega v upravnih aktih.Čeprav stranki s tem stvarne pravice nista pridobili, pa njunega dogovora vendarle ni mogoče (enostavno) opredeliti v...
Sodba I Up 458/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.03.2004prometni davek - tobačni izdelki - vračilo preveč plačanega prometnega davkaOsnova za prometni davek od prometa proizvodov je bila prodajna cena proizvoda, ki načeloma ni vsebovala davka od prometa proizvodov. Izjema je bila pri prodaji tobačnih izdelkov, in sicer cigaret, kjer je bila davčna osnova za obračun davka prodajna cena, v katero je bil prometni davek že vštet. ZPD je v petem odstavku 15. člena določal, da je smel prodajalec popust pri ceni proizvoda, ki ga je dal kupcu, odšteti od davčne osnove samo, če je bil pisno dogovorjen in če je bil kupcu neposredno odobren v računu. Vendar pa navedene določbe ni mogoče razlagati tako, da je bilo od volje prodajalca odvisno, ali je od davčne osnove odštel popust, ki ga je dal kupcu v obliki rabata, saj za to ni nobene razumne, logične razlage, ampak jo je treba razlagati tako, da se je od davčne osnove odštel popust, če sta bila izpolnjena zakonska pogoja (pisni dogovor in priznanje v fakturi). Drugače povedano: če sta bila podana navedena pogoja, se v osnovo za davek od prometa ni...
Sodba X Ips 245/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.09.2011dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - holding - stroški odvetniških storitev - verodostojna listina - inšpekcijski pregled - pogodba po pavšalu - „pravnik družbe“ - specifikacija - dokaz z izvedencem - kršitev upravnega postopka - obresti - negativne tečajne razlike - krediti za pridobitev lastnega deleža - ustavna odločba - kapitalske postavke - kapitalska udeležba v drugih družbah - dvojno obdavčenje - dividendeRačun, na katerem je le navedba, da se zaračunavajo opravljene odvetniške storitve v posameznem mesecu v skladu s pogodbo, iz katere pa tudi ni z ničemer razvidno, katere odvetniške storitve so bile opravljene, ni verodostojna listina, ki bi bila v smislu določb SRS podlaga za davčno priznani odhodek. Izplačilo deleža družbeniku ne predstavlja odhodka družbe, temveč se izplačila poslovnih deležev izstopajočim družbenikom odrazijo le preko kapitalskih postavk. Enako velja za stroške kredita, ki so revidentki v zvezi s tem nastali (obresti in negativne tečajne razlike), saj kot določa 12. člen ZDDPO, se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov, česar pa nakup lastnega deleža ne predstavlja.Stališče davčnega organa, da se revidentki ne priznajo odhodki iz naslova obresti in negativnih...
Sklep VIII Ips 234/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.09.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev zdravnika - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerjaPravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so jasna in tudi stroga, kar je razumljivo, saj urejajo ravnanja zavarovancev v času bolniškega staleža. Ta je namenjen izboljšanju zdravstvenega stanja, kar pomeni, da se mora zavarovanec v celoti podrediti navodilom zdravnika in skrbeti, da čim prej pride do izboljšanja zdravstvenega stanja. Zahteva, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi na domu, v tem času doma in mora za odhod iz kraja bivanja dobiti odobritev zdravnika oziroma zdravstvene komisije, zato ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, konkretno svobode gibanja. Ker tožnica izrecne odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imela, je podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je tudi obstoj okoliščin in interesov obeh strank, torej delavca in delodajalca. Opiranje le na okoliščine na strani ene stranke pomeni zmotno uporabo prvega odstavka 110. člena ZDR, ki nalaga tehtanje interesov in okoliščin...
Sklep VIII Ips 19/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.01.2012bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nega otroka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - opravljanje pridobitnega delaDejstvo, da zakonodajalec pojma „v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe“ v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni izrecno specificiral oziroma v besedilu izrecno navedel odsotnost zaradi nege otroka, ne omogoča zaključka, da zloraba instituta bolniške odsotnosti zaradi nege otoka ni že pojmovno vključena v navedeno normo ZDR in da ravnanja delavca, ki ustrezajo tej kršitvi, ne bi bila sankcionirana. Nelogično bi bilo, da bi ZDR zaradi vsebinsko enake kršitve delavca sankcioniral le zlorabe, storjene v času odsotnosti in povezane s poškodbo ali boleznijo delavca, zlorabe zadržanosti z dela zaradi nege otroka pa ne; torej da bi bile prav te zlorabe povsem izvzete. Pri tem je treba upoštevati namen upravičene odsotnosti delavca, ki ima odobren bolniški stalež zaradi nege otroka. Ta namen je v tem, da delavec skrbi, varuje in neguje otroka, ki to nego potrebuje. V kolikor delavec v tem obdobju ni ob otroku in je odsoten, ker opravlja pridobitno...
Sodba X Ips 597/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.12.2010dovoljena revizija - vrednost - izvozno nadomestilo - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - vročitev odgovora na tožboKot podlaga za odločitev upravnih organov, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje, da se revidentki ne odobrijo izvozna nadomestila za izvoze po 30. 6. 2005, je bila uporabljena Uredba Komisije (ES) št. 792/2005. Ta se nanaša le na izdelke iz točk (b) in (c) člena 6 Uredbe 174/1999, to pa so izdelki z oznako KN 0405 in KN 0406, med katere pa kisla smetana ne spada, zato ta Uredba ne bi smela biti uporabljena. Stranko je sodišče dolžno seznaniti le s tistimi navedbami nasprotne stranke, na katere bo oprlo svojo odločitev v zadevi.
Sodba in sklep VIII Ips 111/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2011začasna nezmožnost za delo - odsotnost zaradi iste bolezni - nepravilna razveljavitev celotne prvostopenjske sodbe - sprememba sodbe v škodo pritožnika - kršitev ustavne pravice do pritožbeSodišče druge stopnje ni postopalo pravilno, ko je kljub pritožbi tožnika zoper zavrnilni del sodb sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo sodbi sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (celo dvakrat). ZPP izrecno ne opredeli kršitve določb postopka, ki bi se nanašala na konkreten primer. Kljub temu že ustavna pravica do pritožbe oziroma do pravnega sredstva zagotavlja, da se ta pravica, ki je stranki namenjena zaradi varstva in zaščite njenih pravic v postopku, ne spremeni v pravico, ki lahko stranki, ki se edina pritožuje, tudi škoduje. Strah, da bi sodišče druge stopnje lahko spremenilo sodbo v škodo stranke, ki se je edina pritožila, ali da bi po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča (pri čemer bi razveljavitev celo posegla v dejansko neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in s tem tudi v institut pravnomočnosti) v ponovnem postopku prišlo do odločitve v škodo stranke,...
Sklep X Ips 295/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.08.2013davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji - navidezen pravni poselV primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Sklep X Ips 167/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.05.2013DDV - missing trader oz. neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o zlorabi sistema DDV - objektivna okoliščina - sodbe SEUOb predpostavki, da se ugotovi, da so dobave opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je po presoji Vrhovnega sodišča ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi do pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tega pa nista storila ne davčna organa ne sodišče prve stopnje.
Sodba II Ips 78/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.05.2012povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - odstop od sodne prakse - višina odškodnine - dopuščena revizijaPresoja višine odškodnine - raven hrupa v tej zadevi je bila relativno visoka, čeprav je stanovanjska hiša, v kateri so v relevantnem obdobju od 17. 4. 2005 do 1. 11. 2008 prebivali tožniki, od ceste oddaljena kar 52 metrov. V tem obdobju sta prvi tožnik in druga tožnica večino časa preživela doma, tretji tožnik pa je bil do konca novembra 2005 zaposlen v Mariboru kamor se je vsakodnevno vozil (7 mesecev), zatem je bil kot samozaposlen večino časa doma (29 mesecev), od maja 2008 pa zaradi ponovne zaposlitve odsoten po 8 ur dnevno (6 mesecev).
Sodba in sklep II Ips 375/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2011vmesna sodba - meje učinkov vmesne sodbe - temelj odškodninskega zahtevka - izrek vmesne sodbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - ugotavljanje obstoja vzročne zveze pri presoji utemeljenosti temelja zahtevka - dopuščena revizijaOb upoštevanju, da izpodbijana vmesna sodba ugotavlja utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju v celoti, toženec pravilno ugotavlja, da njen izrek obsega ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahteva po temelju tudi glede škode, ki je tožnici nastala po 31. 12. 1992. V zvezi s tem pa pritožbenemu sodišču utemeljeno očita, da ni odgovorilo na njegove pritožbene očitke o napačnem razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da obstaja vzročna zveza tudi med njegovim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala po 31. 12. 1992. Pritožbeno sodišče se bo moralo v novem sojenju opredeliti do pritožbenih očitkov o pomanjkanju vzročne zveze med toženčevim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala po 31. 12. 1992. Če bo ugotovilo, da taka vzročna zveza ni podana, bo moralo o tem odločiti v izreku vmesne sodbe. Iz njega mora biti razvidno, na katero obdobje se ugotovitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju nanaša.
Sodba II Ips 823/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.02.2007razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje polnoletnih otrok - osamosvojitev polnoletnega otroka - redno šolanje - preživljanje v denarju - obrazložitev odločbe - podrobnost razčlenitve premoženjskih potreb - prosti preudarek sodiščaRevizija napačno razume določbo 131. člena ZZZDR, da starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen, če je to v nasprotju s koristjo otroka. Nanaša se namreč predvsem na mladoletne otroke. Odločitev polnoletnega otroka, ki se želi osamosvojiti in se zato odloči živeti ločeno od staršev, pa je tako pomemben razlog, da lahko zahteva od njih ob nadaljevanju rednega študija preživljanje v denarju. Celo kadar starši niso krivi za otrokov odhod iz skupnega gospodinjstva, so dolžni prispevati k preživljanju v takšnem obsegu, kot da bi otrok živel pri njih. Toliko bolj velja to v obravnavanem primeru, ko se je tožnica v začetku leta 2003 zatekla v Krizni center za mlade v Celje in bila z odločbo istega centra z dne 12.3.2003 (takrat še mladoletna) odvzeta očetu (tožencu) ter oddana v vzgojo in varstvo oziroma rejništvo starima staršema. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da sodišču prve stopnje ne bi bilo treba...
VSRS sodba in sklep II Ips 213/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.12.2016povrnitev škode - odgovornost zavarovalnice - prometna nesreča - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka (medicinska napaka) - maščobna embolija - zlom stegnenice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije - dokazovanje - postavitev izvedencaSodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo, da pri izvedenem dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo bistvenih kršitev in da je pravilna dokazna ocena, da ni bilo izkazano, da bi voznica med vožnjo zavijala. Ta pa narekuje materialnopravni sklep, da je bil prvi tožnik tisti, ki je s previsoko hitrostjo, z nepravilnim prehitevanjem po desni strani (ob tem, da je bil zaradi parkiranih avtomobilov tudi prostorsko omejen) povzročil prometno nesrečo (36. in 37. člen ZVCP-1, 154. in 131. člen OZ).Res je sodišče prve stopnje zapisalo, da tožnikom ni uspelo dokazati, da je današnje zdravstveno stanje prvega tožnika posledica dejstva, da so pri drugo toženki spregledali zlom desne stegnenice. Vendar je zapis pravilen glede na to, da so tožniki tisti, ki nosijo materialno dokazno breme, ne glede na to, kako se med samim dokaznim postopkom prenaša procesno dokazno breme. Kot pravilno poudarja sodišče druge stopnje, je izvedenec prepričljivo utemeljil, da zaradi...
VSRS sodba in sklep II Ips 239/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2016dovoljenost revizije - tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - osebni stečaj - začetek stečajnega postopka - prenehanje pooblastila - pooblastilo za vložitev revizije - pravilo o dokaznem bremenu - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostVrednosti po tožbi in nasprotni tožbi se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne seštevata, ker predstavljata samostojni procesni subjektiviteti, ne glede na to, ali bi šlo lahko celo za povezana zahtevka iz tožbe oziroma nasprotne tožbe. Res je z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja nad tožnikom, prenehalo dotedanje pooblastilo, saj so tedaj nastale posledice začetka stečajnega postopka nad njim (primerjaj 245. člen ZFPPIPP in prvi odstavek 101. člena ZPP, na katerega se sklicuje tožena stranka). Vendar pa je glede na tretji odstavek 101. člena ZPP pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja, če je treba odvrniti škodo za stranko. Vložitev revizije pa je prav takšno pravdno dejanje. Revizija je bila, ob izkazanem posebnem pooblastilu za njeno vložitev, vložena pred potekom enega meseca od nastanka posledic začetka stečajnega postopka. Zato se nanjo ne morejo raztezati omenjeni negativni procesni učinki posledic začetka stečajnega...
VSRS Sodba I Ips 54113/2012-161Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.07.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - opravljanje gospodarske dejavnosti - preslepitev - ni razlogov o odločilnih dejstvih - sojenje v nenavzočnosti - poseben pogoj v pogojni obsodbi - zamudne obresti - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonuKZ-1, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije v letu 2010, ni opredeljeval pojma opravljanja gospodarske dejavnosti, kot je bilo to storjeno kasneje (v letu 2012) z novelo KZ-1B. To pa še ne pomeni, da tega zakonskega znaka, kot je bil vsebovan tudi pri opredelitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v prvem odstavku 228. člena KZ-1, ne bi bilo mogoče uresničiti. Njegovo vsebino je bilo treba le ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej, v nejasnih ali mejnih primerih upoštevaje tudi predpise z drugih pravnih, zlasti gospodarsko-pravnih področij. Tako na primer že iz drugega odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki je veljal v obravnavanem obdobju, izhaja, da je po tem zakonu pridobitna dejavnost vsaka dejavnost, ki jo opravlja gospodarska družba na trgu zaradi pridobivanja dobička. V 4. členu je bilo opredeljeno, katere dejavnosti smejo opravljati družbe in pri tem ni izključena prodaja nepremičnin.V obravnavanem...

Izberi vse|Izvozi izbrane