<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep I Up 1248/2006
ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.1248.2006

Evidenčna številka:VS17918
Datum odločbe:14.09.2006
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
Institut:ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes

Jedro

Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe se presoja le njena utemeljenost glede na zakonsko določene pogoje. Zatrjevane škodljive posledice (rušitev objekta in vprašljiva ponovna izgradnja prav takega objekta), ob tehtanju javnega interesa, ko gre za ukrep gradbenega inšpektorja zaradi nelegalne gradnje, ne predstavljajo težko popravljive škode. Prav težko popravljiva škoda pa je eden izmed kumulativno določenih pogojev za izdajo začasne odrede (1. odstavek 69. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med upravnim sporom, ki ga je tožnik začel zaradi molka tožene stranke, v izreku pod točko 1 odločilo, da se zahteva za izdajo začasne odredbe za odložitev 2. in 3. točke izreka odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 24.4.2006, zavrne. Z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe za odložitev 1. in 2. točke izreka sklepa o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 11.7.2006. Z navedeno odločbo je gradbeni inšpektor med drugim naložil tožniku, da mora ustaviti gradnjo gospodarskega objekta z bivalnim prostorom na parc. št...., ter objekt v roku 30 dni po prejemu odločbe odstraniti. Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe pa je gradbeni inšpektor ugotovil, da je 2. točka izreka odločbe z dne 24.4.2006 postala dne 9.6.2006 izvršljiva, ter se dovoljuje njena izvršba. Tožnik je dolžan do 24.8.2006 odstraniti sporni objekt, po poteku tega roka pa bo dne 28.8.2006 opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik v obrazložitvi predloga za izdajo začasne odredbe sicer navaja, naj sodišče izda začasno odredbo v skladu z 2. odstavkom 69. člena ZUS, vendar gre po oceni sodišča za predlog po 1. odstavku 69. člena ZUS, kar ob koncu svojega predloga dejansko predlaga tožnik s tem, ko predlaga odložitev izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe. V obrazložitvi k 1. točki izreka sodišče prve stopnje navaja, da iz tožnikovih navedb ne izhaja, da je izdaja začasne odredbe potrebna zato, ker bi se sicer tožniku z izvršitvijo odločbe prizadejala težko popravljiva škoda. Iz tožbe in njej priloženih listin izhaja, da gre za objekt, ki ga uporablja pri kmetovanju na zemljiščih, ki jih ima v zakupu. Torej ne gre za objekt, v katerem tožnik biva, zato z rušitvijo objekta ne bo ogroženo njegovo bivanje. Iz navedb v tožbi in priloženih listin tudi ni mogoče zaznati, da je navedena kmetijska dejavnost osnovni vir preživljanja tožnika, zaradi tega tudi iz tega vidika ni mogoče trditi, da bi z izvršitvijo odločbe upravnega organa prve stopnje tožniku nastala težko popravljiva škoda. Če pa se bo v nadaljnjem postopku ugotovilo, da je bila odločba, na osnovi katere bi bil objekt porušen, nezakonita, pa bo imel tožnik možnost uveljavljati odškodnino zaradi nastale škode, ki bi mu nastala z rušitvijo tega objekta. Ker torej ni verjetno izkazana možnost nastanka hujših škodljivih posledic zaradi izvršitve odločbe gradbenega inšpektorja, ni pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe. V obrazložitvi k 2. točki izreka izpodbijanega sklepa pa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik vlaga tožbo le zaradi molka organa druge stopnje v zvezi z odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote K., ne pa tudi v zvezi s sklepom istega organa z dne 11.7.2006. Ob pregledu vpisnika upravnega sodišča slednje ugotavlja, da tožnik ni vložil tožbe v upravnem sporu v zvezi z navedenim sklepom gradbenega inšpektorja. Ker torej ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe navedena procesna predpostavka (vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi sklepom gradbenega inšpektorja) ni bila izpolnjena, je zahtevo za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrglo. Sklicevanje na nepravilnosti v odločbi, izpodbijani v upravnem sporu, ne more vplivati na odločitev za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu, saj je presoja pri odločanju o začasni odredbi omejena le na ugotavljanje obstoja navedenih pogojev za njeno izdajo.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Prepričan je, da sodišče prve stopnje pogoj težko nadomestljive škode napačno interpretira. Meni, da je pogoj težke nenadomestljivosti v konkretnem primeru podan. Hujše škodljive posledice pa so v tem, da bo gradbeni inšpektor zrušil objekt. Škoda je torej nenadomestljiva zato, ker objekta takšnega, kakršen je danes, prav gotovo ne bo nihče postavil nazaj, še najmanj pa tožena stranka. S tem bo oškodovan. Sodišče prve stopnje se nadalje ni opredelilo do trditev tožnika glede pravne utemeljenosti odškodninskega zahtevka. Zrušeni objekt je po grobi oceni vreden okoli 10.000.000 SIT. Vrednost tega objekta ne bo mogel zahtevati od tožene stranke, saj morebiten odškodninski zahtevek verjetno ne bi bil utemeljen. Skladno s slovensko sodno prakso je namreč treba za odškodninsko odgovornost izkazati protipravnost dejanja državnega organa. Ta pa ni podana, če je dejanje v času, ko je bilo opravljeno, dopustno. Škoda, ki bi nastala, je torej nenadomestljiva, saj odškodninski zahtevek verjetno ne bo utemeljen. Stališče sodišča prve stopnje glede domnevne možnosti povrnitve škode je zato preuranjeno, saj v opisanih pravnih vprašanjih nima prav nobene obrazložitve. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da je navedeni sklep o izvršbi tisti, s katerim se izvršuje izpodbijana odločba. Zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe kot takšno seveda ne bi imelo učinka, če ne bi bila zadržana tudi izvršitev odločbe, ki je odločba o izvršitvi izpodbijane odločbe. Sodišče prve stopnje bi lahko izdalo začasno odredbo, ki bi bila povsem brez učinka. ZUS ne predpisuje taksativno ravnanja ali odločitev, ki jih sme sodišče izreči ali naložiti ob odločanju o začasni odredbi. Meni, da so podani tudi zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe o zadržanju učinka odločbe o izvršbi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlagano začasno odredbo samo izda ali pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožnik, ki je vložil tožbo zoper odločbo prvostopenjskega inšpekcijskega organa z dne 24.4.2006 zaradi molka pritožbenega organa, izrecno zahteval izdajo ureditvene začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS. Predlagal je, da se za čas do pravnomočnosti sodbe v tem postopku zadrži postopek, ki ga vodi Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota K. in se odloži učinek 2. in 3. točke odločbe tega organa z dne 24.4.2006 ter učinek 1. in 2. točke sklepa o dovolitvi izvršbe istega organa z dne 11.7.2006.

Ker se inšpekcijska odločba izvršuje po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), je po presoji pritožbenega sodišča zahteva tožeče stranke za izdajo začasne odredbe po naravi stvari po svoji vsebini lahko le zahteva po 1. odstavku 69. člena ZUS. Po tej zakonski določbi je izvršitev izpodbijanega akta mogoče odložiti, kadar so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 2. odstavku 30. člena ZUS, to je, da bi z izvršitvijo akta tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi in tudi ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Da gre za zahtevo za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z njegovo presojo, da v obravnavani zadevi ni izkazana težko popravljiva škoda kot eden izmed kumulativno določenih pogojev za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, v zvezi z odločbo gradbenega inšpektorja z dne 24.4.2006. Ni vsaka škoda težko popravljiva škoda. Zatrjevane škodljive posledice nedvomno pomenijo za tožnika škodo, vendar ob tehtanju javnega interesa, ko gre za ukrepanje gradbenega inšpektorja zaradi nelegalne gradnje, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Odložitev inšpekcijskega ukrepa gradbenega inšpektorja, izdanega v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, pa praviloma nasprotuje javni koristi. Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe se presoja le njena utemeljenost glede na navedene zakonsko določene pogoje. Pri tem se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeljevati do morebitnega uveljavljanja odškodnine zaradi ukrepanja inšpekcijskega organa, vendar to ni vplivalo na odločitev pritožbenega sodišča.

Po presoji pritožbenega sodišča je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje pod točko 2 izreka izpodbijanega sklepa. Pogoj za izdajo začasne odredbe je vložena tožba. Če pa tožba ni bila vložena, tudi ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe. Zato je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja kot nedopustno pravilno zavrglo.

Zaradi navedenih razlogov pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1, 73.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMDU0NA==