<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 170/2015
ECLI:SI:VSRS:2015:X.IPS.170.2015

Evidenčna številka:VS1015185
Datum odločbe:27.08.2015
Opravilna številka II.stopnje:Sodba (II. točka izreka sodbe in sklepa) UPRS (zunanji oddelek v Novi Gorici) III U 270/2014
Senat:Brigita Domjan Pavlin (preds.), Peter Golob (poroč.), Marko Prijatelj
Področje:UPRAVNI SPOR - DAVKI
Institut:dovoljenost revizije - sklep o dovolitvi davčne izvršbe - predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno zakonsko besedilo - vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno - zelo hude posledice niso izkazane - niso neposredne posledice izpodbijanega akta

Jedro

Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta.

Obravnavana revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ni dovoljena, ker z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim odločila zgolj to, da revidentkin predlog za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2 ni dopusten. Da je revidentka s svojim predlogom poizkušala izpodbiti sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem je njena obveznost izražena v denarni vrednosti, na drugačno odločitev ne vpliva, saj sklep o dovolitvi izvršbe ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.

Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno. Besedilo 88. člena ZDavP-2 pa jasno določa, da lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni le „odmerno odločbo“, kar pomeni, da uporaba tega pravnega sredstva ni mogoča zoper sklep o dovolitvi izvršbe ali zoper druge akte, izdane v postopku izvršbe, kar želi doseči revidentka.

Posledice, na katere se revidentka sklicuje, niso neposredna posledica odločbe, ki jo je izpodbijala v tem upravnem sporu (to je odločbe, s katero je bilo odločeno o uporabi izrednega pravnega sredstva po 88. členu ZDavP-2, temveč so posledica sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ni predmet tega upravnega spora. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa morajo biti zatrjevane zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije neposredna posledica akta, ki je predmet upravnega spora (glej npr. sklepe X Ips 24/2014, X Ips 273/2014, X Ips 60/2015). Zato po presoji Vrhovnega sodišča revidentka tudi pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo (II. točko izreka sodbe in sklepa) je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje z vsemi razlogi, določenimi v drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, št. DT 499-29-792/2014-5 z dne 5. 8. 2014. S to odločbo je tožena stranka zavrgla revidentkin predlog (o zavrženju bi sicer morala odločiti s sklepom), da se po nadzorstveni pravici razveljavi sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Koper, št. DT 42914-7548/2013-1 06-3201-02 z dne 2. 10. 2013. S tem sklepom je navedeni organ dovolil davčno izvršbo na revidentkinih premičninah za dolg, ki skupaj s stroški davčne izvršbe znaša 305.730,11 EUR. Prvostopenjsko sodišče se je strinjalo s presojo tožene stranke, da se z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve po nadzorstveni pravici iz 88. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) lahko razveljavi le odmerno odločbo, ne pa tudi sklepa, kakršen je omenjeni sklep o dovolitvi izvršbe.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Obravnavana revizija na tej podlagi ni dovoljena, ker z izpodbijano sodbo ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče odločilo o zakonitosti in pravilnosti odločitve tožene stranke, da zavrže revidentkin predlog za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2, kar ni odločitev, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Da je revidentka s predlogom za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2 poizkušala izpodbiti sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem je njena obveznost izražena v denarni vrednosti, pa na drugačno odločitev ne more vplivati, saj sklep o dovolitvi izvršbe ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu. Stališče, da pri odločanju o procesni upravičenosti (dovoljenosti) vložitve zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, in da zato v takih primerih pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, je že ustaljeno stališče upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (glej sklepa X Ips 154/2013 in X Ips 309/2013).

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Revidentka navaja, da se v zadevi zastavlja pomembno pravno vprašanje glede pravnega varstva, ki je dolžniku na voljo zoper akte, ki so izdani, in dejanja, ki so opravljena pri opravljanju izvršbe. Navaja, da ZDavP-2 ne predvideva pravnega sredstva, s katerim bi lahko dolžnik uveljavljal kršitve izvršilnega postopka, kot to omogoča Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki v 52. členu določa, da dolžniki lahko vložijo „zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe“. Ta člen se glede na 208. člen ZDavP-2 v davčni izvršbi uporablja v omejenem obsegu (za izvršbo na nepremičnine, deleže družbenika v družbi), za izvršbo na premičnine, za kar gre v obravnavanem primeru, pa se ZIZ ne uporablja. Zaradi take pravne ureditve revidentka postavlja vprašanje, ali je utemeljeno pravico do vložitve izrednega pravnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2 razlagati ozko, ali pa je treba zaradi zagotovitve pravice do (učinkovitega) pravnega sredstva 88. člen ZDavP-2 razlagati širše in navedeno izredno pravno sredstvo dopustiti tudi zoper ostale sklepe oziroma odločbe davčnih organov.

9. Po oceni Vrhovnega sodišča revidentka z navedenim ni zastavila pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (glej npr. X Ips 387/2009, X Ips 387/2010, X Ips 398/2011, X Ips 89/2012, X Ips 206/2012, X Ips 408/2012, X Ips 44/2013, X Ips 253/2013) ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno. Besedilo 88. člena ZDavP-2 pa jasno določa, da lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni (le) „odmerno odločbo“, kar pomeni, da uporaba tega pravnega sredstva ni mogoča, če ne gre za odmerno odločbo.

11. Poleg navedenega je treba glede na dikcijo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pomembnost pravnega vprašanja presojati glede na vsebino zadeve. Vsebina obravnavane zadeve pa je drugačna, kot izhaja iz vprašanja, ki ga postavlja revidentka. Pravno varstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe zagotavlja pritožba, ki jo določa 290. člen ZUP (in ki jo revidentka, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, ni vložila), zato revidentkina teza o pomanjkljivem pravnem varstvu glede takega sklepa ne drži. Glede pravnega varstva zoper druge akte, ki so lahko izdani v postopku izvršbe, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da ti drugi akti niso bili predmet izpodbijane sodbe (II. točka izreka sodbe in sklepa), zato ne morejo biti predmet revizijskega preizkusa in vprašanje pravnega varstva zoper te akte posledično tudi ne more biti razlog za dovolitev revizije. Te akte je revidentka sicer izpodbijala s tožbo, vendar jo je prvostopenjsko sodišče zavrglo s sklepom (I. točka izreka sodbe in sklepa), ker revidentka ni ravnala po navodilu sodišča, naj v določenem roku zoper te akte vloži ločene tožbe (ker temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah), zoper to odločitev sodišča prve stopnje pa revidentka pritožbe ni vložila.

12. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

13. Revidentka v zvezi s tem pogojem navaja, da ji je bil na podlagi sklepa o izvršbi opravljen rubež, med drugim tudi sredstev, ki jih nujno potrebuje za opravljanje dejavnosti (delovni stroji, tovorna vozila), kar so zanjo izjemno hude posledice.

14. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedenim ni izkazala pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

15. Posledice, na katere se revidentka sklicuje, niso neposredna posledica odločbe, ki jo je izpodbijala v tem upravnem sporu, temveč so posledica sklepa o dovolitvi izvršbe, ki pa ni predmet tega upravnega spora. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča morajo biti zatrjevane zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije neposredna posledica akta, ki je predmet upravnega spora (glej npr. sklepe X Ips 24/2014, X Ips 273/2014, X Ips 60/2015).

16. Ker revidentka ni izkazala uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

17. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopka v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDavP-2 člen 88. ZUP člen 290.
Datum zadnje spremembe:
15.10.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg1Mjc1