<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

Sodba in sklep III Ips 101/2009
ECLI:SI:VSRS:2012:III.IPS.101.2009

Evidenčna številka:VS4002126
Datum odločbe:23.10.2012
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cpg 361/2008
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:zakupna pogodba - najemna pogodba - lastninska pravica zakupodajalca - lastninska pravica najemodajalca - povrnitev premoženjske škode - odškodnina - stroški pridobitve gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - delno zavrženje revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - nasprotje o odločilnih dejstvih

Jedro

Nasprotovanje med vsebino vlog pravdne stranke in razlogi sodbe o vsebini vloge ni bistvena kršitev določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Določba 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki obravnava protispisnost oziroma nasprotje o odločilnih dejstvih, ima namreč v mislih dokazne listine, ne pa vlog pravdnih strank.

Za nastanek veljavne zakupne pogodbe ni potrebno, da bi imel zakupodajalec na predmetu zakupa lastninsko pravico oziroma pravico uporabe.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija del sodbe, ki se nanaša na plačilo zneska 3.869,55 EUR z zamudnimi obrestmi.

Sicer se revizija zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti prvi toženki njene revizijske stroške v znesku 1.239,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. V obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine utemeljevala tudi s trditvami, da jo je pravna prednica prve toženke zavedla s sklenitvijo zakupne pogodbe za parcele, s katerimi ni imela pravice razpolagati, ter da je bilo (posledično) izdano nezakonito gradbeno dovoljenje za postavitev kioskov za prodajo cvetja, ki je bilo v obnovljenem postopku odpravljeno. Zatrjevala je, da vtoževana škoda v obliki stroškov pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja, stroškov postavitve objekta in izgubljenega dobička ne bi nastala, če zakupna pogodba, ki naj bi bila nična, ne bi bila sklenjena.

2. V drugem sojenju je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zoper drugo toženko - Republiko Slovenijo na plačilo 140.997,50 EUR (prej 33,788.641,00 SIT) z zamudnimi obrestmi zavrnilo (1. točka izreka) ter razsodilo, da je tožbeni zahtevek glede podlage utemeljen zoper prvo toženko – Mestno občino ... (2. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve toženke zoper 2. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje ugodilo in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zoper prvo toženko zavrnilo (1. točka izreka). Presodilo je, da prva toženka ne odgovarja za škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela po prenehanju zakupnega razmerja 20. 3. 1997. Glede odškodninske odgovornosti prve toženke pred tem pa je presodilo, da samo dejstvo, da je zakupno pogodbo kot zakupodajalec sklenila oseba, ki na predmetu zakupa nima pravice uporabe, še ne predstavlja protipravnega ravnanja ter da tudi sicer ni podana vzročna zveza z zatrjevano nastalo škodo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku).

5. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008), zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Sodišče je revizijo vročilo prvi in drugi toženki ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Prva toženka je v odgovoru predlagala, naj se revizija zavrne.

Ugotovljeno dejansko stanje

7. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva:

tožeča stranka kot zakupojemalec in prva toženka kot zakupodajalec sta dne 28. 7. 1994 sklenili zakupno pogodbo o oddaji v zakup parcel, na katerih naj bi tožeča stranka nameravala opravljati pridobitno dejavnost. Zakupna pogodba je bila sklenjena za dobo enega leta od izdaje gradbenega dovoljenja, to je do 20. 3. 1997. Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da se zakupno razmerje lahko sporazumno podaljša po predhodnem sklepu pristojnega organa zakupodajalca, vendar do tega ni prišlo;

na podlagi zakupne pogodbe je bilo tožeči stranki dne 29. 12. 1994 izdano lokacijsko dovoljenje, na podlagi slednjega pa dne 20. 3. 1996 gradbeno dovoljenje;

Javno podjetje ... tožeči stranki ni dovolilo, da svoj kiosk priključi na vodovod in komunalno kanalizacijo, katere lastnik je;

z odločbo z dne 19. 3. 1996 je bilo ugotovljeno, da so parcele, ki so bile dane v zakup tožeči stranki in na katerih naj bi ta postavila kiosk za prodajo cvetja, skupno funkcionalno zemljišče objektov v območju urejanja P.;

Upravna enota ... je dne 17. 3. 2004 izdala odločbo o dovolitvi obnove postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 20. 3. 1996. V obnovljenem postopku je bilo gradbeno dovoljenje z odločbo dne 17. 3. 2004 odpravljeno, ker je upravni organ ugotovil, da prva toženka s parcelami, na katerih se je zahtevalo gradbeno dovoljenje in ki so bila predmet zakupne pogodbe, ni imela pravice razpolagati, saj so bile že leta 1970 oddane v uporabo G.

Revizijske navedbe

8. Tožeča stranka v reviziji sodišču druge stopnje očita protispisnost. Sodišče naj bi v nasprotju s podatki v spisu sklepalo, da tožeča stranka toži prvo toženko, ker je bilo odpravljeno gradbeno dovoljenje. Opozarja, da trditve tožeče stranke niso bile osredotočene na odpravo gradbenega dovoljenja, temveč na sklenitev zakupne pogodbe. V okviru zatrjevanja zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka nasprotuje stališču sodišča druge stopnje, da samo dejstvo, da je zakupno pogodbo sklenila oseba, ki nima pravice uporabe, še ne predstavlja protipravnega ravnanja.

Delno zavrženje revizije

9. Po določbi 490. člena ZPP revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 5,000.000,00 SIT (sedaj 20.864,63 EUR). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo tožbeni zahtevki v tožbi različno dejansko podlago ali različno pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

10. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala povrnitev premoženjske škode, in sicer 927.300,00 SIT (sedaj 3.869,55 EUR) iz naslova stroškov pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja, 5,111.341,00 SIT (sedaj 21.329,25 EUR) iz naslova stroškov postavitve objekta ter iz naslova izgubljenega dobička 425.000,00 SIT (sedaj 1.773,49 EUR) za drugo polovico leta 1996 in po 3.905.000,00 SIT (sedaj 16.295,28 EUR) za posamezna leta 1997 in 1998 ter 2000 do 2004.

11. Zahtevek za povrnitev škode iz naslova postavitve objekta (5,111.341,00 SIT, sedaj 21.329,25 EUR) presega revizijski prag. Prav tako ga presega seštevek zahtevkov za povrnitev škode iz naslova izgubljenega dobička za posamezna leta, ki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi (27,760.000,00 SIT, sedaj 115.840,43 EUR). Nasprotno pa zahtevek za povrnitev škode iz naslova stroškov pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja (927.300,00 SIT, sedaj 3.869,55 EUR), ki ima drugačno dejansko oziroma pravno podlago kot ostali zahtevki, pogoja za dovoljenost revizije iz 490. člena ZPP ne izpolnjuje. Vrhovno sodišče je zato revizijo v delu, s katerim se izpodbija del sodbe sodišča druge stopnje, ki se nanaša na plačilo zneska 3.869,55 EUR z zamudnimi obrestmi, zavrglo (I. točka izreka, 377. člen ZPP).

Presoja utemeljenosti revizije v dovoljenem delu

12. Revizija v dovoljenem delu ni utemeljena.

13. Revizijski očitek protispisnosti ni utemeljen. Nasprotovanje med vsebino vlog pravdne stranke in razlogi sodbe o vsebini vloge ni bistvena kršitev določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Določba 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki obravnava protispisnost oziroma nasprotje o odločilnih dejstvih, ima namreč v mislih dokazne listine, ne pa vlog pravdnih strank.(1) Revizijski očitek bi sicer lahko predstavljal kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če sodišče zaradi tovrstne napake ne bi odgovorilo na relevantne navedbe pravdne stranke. Vendar pa v obravnavani zadevi tudi ta kršitev ni podana, saj ne držijo revizijske navedbe, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo trditvene podlage tožeče stranke, da naj bi ji škoda nastala zaradi sklenitve zakupne pogodbe. Sodišče druge stopnje je takšno trditveno podlago upoštevalo pri presoji protipravnosti kot ene od kumulativnih predpostavk odškodninske odgovornosti. Upoštevalo jo je tudi pri presoji vzročne zveze v okviru podrejene utemeljitve odločitve, kjer je izhajalo iz presoje sodišča prve stopnje, da je prva toženka ravnala protipravno, s tem ko je oddala tožeči stranki v zakup zemljišče, s katerim ni imela pravice razpolagati, protipravnost takega ravnanja prve toženke pa se je kazala v odpravi gradbenega dovoljenja (glej tretji odstavek obrazložitve na 4. strani sodbe sodišča druge stopnje).

14. Prav tako ni utemeljen očitek zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče pritrjuje sodišču druge stopnje, da samo dejstvo, da je zakupno pogodbo kot zakupodajalec sklenila oseba, ki na predmetu zakupa nima pravice uporabe, še ne predstavlja protipravnega ravnanja. Za nastanek veljavne zakupne pogodbe namreč ni potrebno, da bi imel zakupodajalec na predmetu zakupa lastninsko pravico oziroma pravico uporabe.(2) Zakupna pogodba je obligacijski pravni posel, v katerem nastanejo pravice in obveznosti med pogodbenima strankama. Kot izhaja iz prvega odstavka 567. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), je zakupodajalčeva dolžnost iz zakupne pogodbe omejena na to, da zakupniku izroči določeno stvar v rabo, pri čemer mu mora rabo stvari zagotavljati ves čas trajanja zakupnega razmerja. Zakon ne določa, da bi zakupno pogodbo lahko sklenil le lastnik stvari oziroma imetnik pravice uporabe na stvari, ki se daje v zakup. Sama po sebi sklenitev zakupne pogodbe za tujo stvar ni prepovedana in tudi ni protipravna. Revizijske navedbe tožeče stranke, da je oddaja tuje stvari v zakup nična oziroma da nima pravne podlage, tako ne držijo. Oddaja tuje stvari v zakup bi sicer lahko predstavljala pravno napako na zakupljeni stvari (580. člen ZOR), česar pa tožeča stranka v predmetni pravdi, v kateri je podala navedbe, s katerimi bi morda lahko utemeljila nepogodbeno odškodninsko odgovornost prve toženke, ni uveljavljala.

15. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je revizijo v dovoljenem delu kot neutemeljeno zavrnilo (II. točka izreka, 378. člen ZPP).

16. Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče upoštevaje Odvetniško tarifo odločilo, da mora tožeča stranka prvi toženki povrniti stroške odvetnika za sestavo odgovora, povečane za davek na dodano vrednost (III. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VS RS III Ips 34/2010 z dne 20. 3. 2012, 8. točka obrazložitve.

Op. št. (2): Primerjaj sodbo VS RS III Ips 51/2001 z dne 10. 1. 2002, sodbo III Ips 88/2001 z dne 28. 8. 2002 in sodbo III Ips 50/2003 z dne 13. 1. 2004.


Zveza:

ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 377,
378, 490.
ZOR člen 154, 154/1, 155, 567, 567/1, 580.
Datum zadnje spremembe:
29.11.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ5MzIw