<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 41/2008
ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.41.2008

Evidenčna številka:VS3003939
Datum odločbe:21.09.2009
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 991/2006
Področje:ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut:povrnitev stroškov prevoza - tujina - nujna zdravstvena storitev - administrativni sporazum o izvajanju socialnega sporazuma

Jedro

Sodišče je ugotovilo, da je šlo pri prevozu tožnika z reševalnim vozilom iz Umaga v Izolo za njuno zdravstveno storitev in da je bil prevoz na tej relaciji potreben. Ob upoštevanju 12. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki določa, da ima zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, pravico do nujnih zdravstvenih storitev v času začasnega bivanja na območju druge države pogodbenice, je sodišče pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so nastali pri tem prevozu.

Morebitne nepravilnosti pri uporabi Administrativnega sporazuma o izvajanju socialnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sta dolžna rešiti organa, ki sta na podlagi tega sporazuma v medsebojnem razmerju. V odnosu do tožnika je sklicevanje na ta Administrativni sporazum neutemeljeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo odločbi tožene stranke št. 2501-143/04-C/5 z dne 11. 11. 2004 in odločbo št. 1700-186/2004-DI/5 z dne 16. 2. 2005 (1. točka izreka). Nadalje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati znesek 161,21 EUR (prej 38.633,00 SIT) v 15 dneh pod izvršbo (2. točka izreka). S sklepom je zavrglo tožbo v delu, ko tožnik uveljavlja plačilo zneska v višini 1460,52 EUR (350.000,00 SIT). Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik dne 23. 7. 2004 poškodovan v prometni nezgodi, ki se je pripetila v Republiki Hrvaški, zato je bil odpeljan v Zdravstveni dom Umag, kjer mu je bila nudena prva pomoč. Nato je bil z reševalnim vozilom iz Umaga prepeljan v Bolnišnico Izola, za kar je plačal 1.185. kun (sedaj 161,21 EUR), ki jih je nato zahteval od tožene stranke, ki pa je plačilo zavrnila z izpodbijanima odločbama. Sodišče je štelo, da je napotna zdravnica v Umagu odredila uporabo reševalnega vozila na relaciji Umag - Izola v skladu s predpisi Republike Hrvaške, ki se uporabljajo po določbi 12. člena Sporazuma, zato je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki jih je plačal za prevoz na navedeni relaciji.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti je sprejelo dejanske ugotovitve in pravno presojo prvostopenjskega sodišča. Sodišče druge stopnje je kot bistveno štelo, da med strankama ni sporno, da je bil prevoz z reševalnim vozilom na navedeni relaciji potreben, ob takšnem dejanskem zaključku pa je mogoče materialno pravo uporabiti le tako, da je tožnik upravičen do povračila s tem prevozom nastalih stroškov v breme tožene stranke.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izpodbijana sodba napačna in v nasprotju z materialnim pravom oz. mednarodnim sporazumom o socialnem zavarovanju med R Slovenijo in R Hrvaško. Poleg slednjega je potrebno upoštevati še Administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med R Slovenijo in R Hrvaško, ki ju je sodišče v tem primeru povsem prezrlo. Pravna podlaga za rešitev v konkretnem primeru je podana v 1. odstavku 12. člena Sporazuma, po kateri ima zavarovana oseba ene države v času bivanja pravico do nujnih zdravstvenih storitev v državi začasnega prebivanja. Zavarovanec je imel v času, ko se je zgodil zavarovalni primer, pravico do nudenja zdravstvenih storitev in do prevoza do najbližje zdravstvene ustanove na območju države začasnega prebivanja, na način in v obsegu, kot bi to veljalo za hrvaškega zavarovanca. Reševalni prevoz je bil potreben, zavarovana oseba bi le tega lahko uveljavljala do najbližje zdravstvene ustanove, vendar do zdravstven ustanove na Hrvaškem. V obravnavnem primeru je šlo za ukrepanje (v skladu z nasvetom hrvaškega izvajalca) tožnika oz. svojca, ki je bil v nasprotju z določili Sporazuma. Tožena stranka zato ni mogla prevzeti stroškov prevoza oziroma zagotoviti povračila stroškov prevoza, saj bi bilo to v nasprotju z določili materialnega prava oziroma z mednarodnim sporazumom.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revident v reviziji ni navajal bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki se lahko uveljavlja kot revizijski razlog, zato revizijsko sodišče glede tega razloga ni preizkušalo izpodbijane sodbe.

8. Revizijsko sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava.

9. Pravna podlaga, ki jo je potrebno upoštevati za odločitev v tem socialnem sporu je določena v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03 - v nadaljevanju Pravila), ki napotuje na Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Uradni list RS, št. 71/97 - v nadaljevanju Sporazum). V prvem odstavku 133. člena Pravil je določeno, da zavarovana oseba, ki uveljavlja nujne zdravstvene storitve v državi, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno meddržavno pogodbo o urejanju zdravstvenega zavarovanja, ima pravice v obsegu in po postopku, ki je določen s to pogodbo. Ta meddržavna pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je prej omenjeni Sporazum. Ta v 12. členu glede uveljavljanja pravic v prvem odstavku določa, da zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, ima pravico do nujnih zdravstvenih storitev v času začasnega bivanja na območju druge države pogodbenice. Storitve tega člena nudi zavarovancu pomožni nosilec v breme pristojnega nosilca. Trajanje pravice se določa po pravnih predpisih pristojnega nosilca, obseg, vrsta in način nudenja storitve pa po pravnih predpisih pomožnega nosilca (tretji odstavek 12. člena Sporazuma). Nujne zdravstvene storitve so storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje osebe (17. točka prvega odstavka prvega člena Sporazuma).

10. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi štelo, da gre pri spornem prevozu za njuno zdravstveno storitev in da je bil prevoz z reševalnim vozilom na navedeni relaciji potreben. Ob upoštevanju 12. člena Sporazuma, ki določa, da ima zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, pravico do nujnih zdravstvenih storitev v času začasnega bivanja na območju druge države pogodbenice, je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so nastali pri spornem prevozu. Ni namreč mogoče pritrditi stališču v reviziji tožene stranke, da bi na podlagi 6. člena Administrativnega sporazuma o izvajanju socialnega sporazuma o socialnem zavarovanju med R Slovenijo in R Hrvaško, bil tožnik upravičen do prevoza do najbližje zdravstvene ustanove na Hrvaškem. Iz navedenega Administrativnega sporazuma namreč izhaja, da gre za sporazum, ki ureja razmerje med pristojnimi organi, ki so določeni v 2. členu tega Administrativnega sporazuma. Za področje zdravstvenega zavarovanja je v Sloveniji prisojni organ tožena stranka, v Hrvaški pa Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje. Morebitne nepravilnosti pri uporabi tega Administrativnega sporazuma sta dolžna rešiti prej navedena organa, ker sta na podlagi tega sporazuma v medsebojnem razmerju. Sklicevanje na ta Administrativni sporazum je zato v odnosu do tožnika neutemeljeno, ker je zanj kot zavarovanca relevantna določba 12. člena Sporazuma, kot je to pravilno zaključilo tudi sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi.

11. Ker ni očitanega razloga zmotne uporabe materialnega prava, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZZVZZ člen 39 - 41. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 12. Administrativni sporazum o izvajanju socialnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 133.
Datum zadnje spremembe:
05.07.2016

Opombe:

P2RvYy02MzY0NQ==