<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS sklep VIII Ips 151/2015
ECLI:SI:VSRS:2015:VIII.IPS.151.2015

Evidenčna številka:VS3006610
Datum odločbe:22.12.2015
Opravilna številka II.stopnje:VDSS X Pdp 1180/2014
Senat:mag. Ivan Robnik (preds.), mag. Marijan Debelak (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:kolektivni delovni spor - ničnost sporazuma med sindikatom in vlado - upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa - zavrženje predloga

Jedro

Tudi v primeru, če bi sprejeli stališče predlagatelja, da naravo kolektivne pogodbe nima le Sporazum med Sindikatom policistov Slovenije, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo št. 004-146/2013/2 z dne 31. 5. 2013 v 3. točki, temveč tudi nekatere druge točke Sporazuma, ta ne velja za predlagatelja tega spora (predlagatelja, ki je sindikat) v obligacijskem delu niti v normativnem delu, torej je že iz tega razloga izključena pravica predlagatelja, da vloži predlog z navedenim zahtevkom po prvem odstavku 47. člena ZDSS-1. Tudi upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa predlagatelja (sindikata) po drugem odstavku 47. člena ZDSS-1 v zvezi z zahtevkom za ugotovitev ničnosti Sporazuma ni podano le zato, ker je kolektivno pogodbo sklenil delodajalec le z enim od več reprezentativnih sindikatov in pri tem ni upošteval (na en ali drug način) drugega sindikata. Po sedanji ureditvi od delodajalca namreč ni mogoče zahtevati, da kolektivno pogodbo sklene z vsemi sindikati, ki zastopajo delavce pri delodajalcu.

Načeloma se je mogoče strinjati z izhodiščem, da predlog v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami lahko vloži tudi sindikat kot organizacija delavcev zaradi varstva njihovih ekonomskih in socialnih pravic in interesov. Kot navedeno je v zvezi s takšnim uveljavljanjem varstva določen še dodaten pogoj - izkazanost upravičenega uveljavljanja skupinskega interesa.

Predlagatelj ne zatrjuje, da skupinski interes uveljavlja v povezavi s posameznimi določbami Sporazuma, s katerimi naj bi bilo nezakonito poseženo v pravice policistov, oziroma da bi bile te pravice nezakonito urejene ali bi bila ta ureditev npr. v nasprotju z načeli enakega obravnavanja ali drugimi (ustavnimi) pravicami.

Izrek

Revizija se zavrne.

Predlagatelj mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti prvemu nasprotnemu udeležencu njegove revizijske stroške v znesku 1.000,40 EUR in drugemu nasprotnemu udeležencu revizijske stroške v znesku 1.000,40 EUR EUR, obema z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za ugotovitev, da je Sporazum med Sindikatom policistov Slovenije, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo št. 004-146/2013/2 z dne 31. 5. 2013 (v nadaljevanju Sporazum) ničen, ničen pa je tudi Dogovor št. 219-30/2013/2 z dne 31. 5. 2013 (v nadaljevanju Dogovor). Sklenilo je tudi, da predlagatelj krije sam svoje stroške postopka, prvemu in drugemu nasprotnemu udeležencu pa je dolžan povrniti njune stroške postopka.

2. Sodišče je izhajalo iz tega, da sta predlagatelj in drugi nasprotni udeleženec reprezentativna sindikata zaposlenih v Policiji in da predlagatelj ni stranka Sporazuma in Dogovora z dne 31. 5. 2013, katerih ničnost uveljavlja. Zato se je postavilo vprašanje procesne legitimacije predlagatelja v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1). Ob upoštevanju določb Zakona o kolektivnih pogodbah (v nadaljevanju ZKolP) je sodišče obrazložilo, da vsak dogovor socialnih partnerjev ni kolektivna pogodba, saj morajo biti zanjo izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji. Glede Dogovora je ugotovilo, da ga ni sklenila Vlada RS (na strani delodajalca) in da ga niso podpisale osebe, določene v četrtem odstavku 41. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) in 2. členu ZKolP. Podpisal ga ni niti predsednik vlade niti kateri od ministrov, pač pa le generalni direktor Policije; Dogovor tudi ni bil objavljen kot to zahteva ZKolP. Zato Dogovor nima narave kolektivne pogodbe, „ne zavezuje in upravičuje niti predlagatelja in njegovih članov; predlog za ugotovitev ničnosti Dogovora v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDSS ni dopusten.“ Za Sporazum je sodišče ugotovilo, da ga je na delavski strani podpisal predsednik drugega nasprotnega udeleženca, na delodajalski strani pa za Vlado RS minister za notranje zadeve ter generalni direktor Policije; Sporazum je bil tudi objavljen v Uradnem listu RS, št. 54/2013. Kljub temu je sodišče presodilo, da določbe Sporazuma po svoji vsebini niso takšne, da bi predstavljale kolektivno pogodbo. Pri tem je analiziralo vsako od točk Sporazuma in ugotovilo, da ta ne vzpostavlja, spreminja ali ukinja pravic ali obveznosti iz delovnega razmerja, da določena vprašanja, o katerih govori, ne morejo biti predmet kolektivnega dogovarjanja oziroma kolektivnih pogodb in da se je glede posameznih vprašanj prva nasprotna udeleženka zavezala le k sprejemu zakonodaje oziroma sistemizacije delovnih mest - česar ni mogoče šteti za kolektivno pogodbo, ki jo je mogoče izpodbijati. V zvezi z navedbami predlagatelja, da izkazuje pravni interes, ker je s sklenitvijo Sporazuma neposredno prizadet v svojih pravicah in mu je na ta način nasprotni udeleženec omejil pravico do stavke, je presodilo, da bi bile te trditve neutemeljene tudi v primeru, če bi imela Sporazum in Dogovor naravo kolektivne pogodbe, saj bi predlagatelj lahko ščitil interes svojih članov pri prvem nasprotnem udeležencu tako, da bi zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe, ki bi veljala za njegove člane ali za vse delavce pri prvem nasprotnem udeležencu.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, odločilo pa je tudi, da predlagatelj in drugi nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka. Obrazložilo je, da je sicer utemeljena pritožba predlagatelja, da ima Sporazum naravo kolektivne pogodbe, vendar dejansko le v 3. točki, v kateri je določena konkretna višina za izplačilo delovne uspešnosti (v razponu 3-5 % osnovne plače). Izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela bi bilo sicer lahko urejeno tudi s splošnim aktom, vendar drugačna ureditev v Sporazumu ne pomeni, da v tem delu ne gre za kolektivno pogodbo. Glede ostalega dela Sporazuma se je strinjalo s tem, da predstavlja le za zavezo k ureditvi določenih problematik (v zvezi z vprašanji, ki se tičejo delovno-pravnega položaja policistov), zato je v tem delu pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za kolektivno pogodbo. Kljub presoji o delni naravi kolektivne pogodbe se je sodišče druge stopnje strinjalo z odločitvijo sodišča prve stopnje, saj je (tako kot sodišče prve stopnje v 25. točki obrazložitve) ugotovilo, da predlagatelj nima pravnega interesa za tak zahtevek, ker s sklenitvijo Sporazuma neposredno ni bil prizadet v svojih pravicah. Predlagatelj bi lahko ščitil interes svojih članov tako, da bi zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe. To tudi pomeni, da njegove pravice do kolektivnega pogajanja oziroma kolektivnega urejanja posameznih pravic oziroma interesov niso bile kršene. Glede kršitev pravil sprejemanja kolektivne pogodbe je sodišče druge stopnje pojasnilo, da te določbe urejajo postopek sklenitve in sprememb kolektivne pogodbe, ki zavezuje stranke, predlagatelj pa ni stranka.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo, v kateri se sklicuje na bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotno uporabo materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču druge ali prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Navaja, da so razlogi obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje nerazumljivi in pomanjkljivi, saj sklep ne vsebuje bistvenih razlogov v zvezi s tem, zakaj na zakonitost in veljavnost Sporazuma ne vpliva dejstvo, da pri njegovem sprejemanju ni bil spoštovan postopek po ZKolP in ZSPJS in zakaj na zakonitost in veljavnost Sporazuma ne vpliva dejstvo, da je v času njegovega sprejemanja predlagatelj stavkal, nasprotna udeleženca pa sta brez njegove vednosti sprejela Sporazum, ki obravnava isto materijo, ki jo je uveljavljal s stavko. Sodišče naj bi najprej ugotovilo, da ima Sporazum naravo kolektivne pogodbe, v nadaljevanju, da ima le 3. točka sporazuma takšno naravo, nato pa je (v 14. točki) ugotovilo, da pretežni del sporazuma nima narave kolektivne pogodbe. Predlagatelj nasprotuje temu, da Sporazuma v 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. točki ni mogoče šteti kot kolektivno pogodbo. Kot nepravilen prereka tudi zaključek o tem, da Dogovor nima narave kolektivne pogodbe, saj je ničnost dogovora posledica ničnosti Sporazuma, ki ga Dogovor le operacionalizira; predlagatelj je zatrjeval, da je Dogovor ničen oziroma nezakonit, ker je bil sprejet na podlagi nezakonitega oziroma ničnega sporazuma. Pravno nevzdržno naj bi bilo stališče sodišča, da na veljavnost Sporazuma ne vpliva dejstvo, da ni bil sprejet po ustreznem postopku, saj bi lahko predlagatelj ščitil svoj interes tako, da bi zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe. Stališče sodišča izniči pomen zakonskih določb o sprejemanju kolektivnih pogodb, v vsakem posameznem sporu pa bi predlagatelju lahko odrekli pravni interes zgolj iz razloga, ker bi pri delodajalcu vedno lahko zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe, ki bi veljala za njegove člane ali glede na njegovo reprezentativnost, za vse delavce. Nato se sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 247/2012, v kateri je sodišče izrecno poudarilo obveznost formiranja pogajalske skupine, kadar je na kateri od pogajalskih strani več subjektov. Predlagatelj meni, da na veljavnost kolektivne pogodbe na vpliva dejstvo, da je ne podpišejo vsi reprezentativni sindikati, vendar pod pogojem, da so bili vsi povabljeni k pogajanjem. Drugačni stališči sodišč druge in prve stopnje sta v nasprotju z ZKolP in 76. členom Ustave RS ter v nasprotju s pravico do kolektivnega pogajanja v smislu določb Konvencije MOD št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja. Nasprotna udeleženca sta brez vednosti predlagatelja sklenila kolektivno pogodbo v času, ko je ta stavkal, to pa je pomenilo tudi oslabitev oziroma izničenje njegovih pogajalskih izhodišč. Takšna praksa sodišč bi tudi izničila smisel pravice do stavke. Sodišče bi se moralo opredeliti tudi do neveljavnosti Sporazuma iz razloga, ker je bil sklenjen v nasprotju z moralnimi načeli, načelom vestnosti in poštenja in dobrimi poslovnimi običaji; pri tem poudarja, da sta se nasprotna udeleženca v Sporazumu sporazumela o najmanj dveh stavkovnih zahtevah predlagatelja.

6. V odgovoru na revizijo prvi nasprotni udeleženec prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Enako predlaga tudi drugi nasprotni udeleženec, ki poudarja tudi, da so med vsemi tremi udeleženci postopka v tistem času potekali številni dialogi in intenzivna korespondenca. Neresnične so trditve predlagatelja, da naj bi bil Sporazum sklenjen v nasprotju z moralnimi načeli, načeli vestnosti in poštenja ter dobrimi poslovnimi običaji.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo (sklep) samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

9. Revizija najprej uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar neutemeljeno. Iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča namreč dovolj jasno izhaja stališče, da izpodbijani Sporazum ne predstavlja kolektivne pogodbe oziroma nima narave kolektivne pogodbe, razen v 3. točki, ki določa tudi konkretno višino zneska za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju konkretnega projekta, in sicer od 3-5 % osnovne plače zaposlenega. Pritožbeno sodišče je dovolj jasno navedlo tudi, da je utemeljena pritožba predlagatelja le v delu, v katerem se sklicuje na naravo 3. točke Sporazuma, glede ostalih točk Sporazuma pa je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje. Obrazložitev zato ni kontradiktorna.

10. Neutemeljene so revizijske navedbe, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bistvenih razlogov o pritožbenih navedbah v zvezi s spoštovanjem postopka po ZKolP, kar bi vplivalo na zakonitost in veljavnost Sporazuma in v zvezi z dejstvom, da je predlagatelj v času sporazuma stavkal, nasprotna udeleženca pa sta sprejela Sporazum. Odgovor na navedeni vprašanji bi bil lahko namreč pomemben le v primeru, če bi sodišči druge in prve stopnje odločali v sporu po vsebini, ne pa v primeru presoje, da niso izpolnjene procesne predpostavke - kar je imelo za posledico zavrženje predloga. Upoštevajoč nosilne razloge odločitve sodišč druge in prve stopnje zato tudi ne morejo biti pomembni revizijski razlogi, ki se ne nanašajo na nasprotovanje presoji o neobstoju procesnih predpostavk za sodno varstvo.

11. Revizijsko sodišče se v nadaljevanju opredeljuje glede presoje v zvezi s Sporazumom. Ker se v tem delu strinja z izpodbijano odločitvijo, že iz tega razloga ne more biti utemeljen revizijski ugovor, da bi bilo treba tudi o ničnosti Dogovora, ker naj bi predstavljal izvedbo Sporazuma, presojati po vsebini.

12. Iz prvega odstavka 47. člena ZDSS-1 izhaja, da lahko združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci, ki so stranke kolektivne pogodbe, vložijo predlog za začetek postopka v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ali se udeležujejo postopka, ki ga je začel kdo drug. Ker predlagatelj v tem sporu (ki ga po opredelitvi iz 47. člena lahko štejemo kot združenje delavcev) ni stranka Sporazuma z dne 31. 5. 2013 (za katerega uveljavlja ugotovitev ničnosti), po navedeni določbi ne more biti predlagatelj tega postopka. Tako se zastavlja nadaljnje vprašanje, ali predlagatelj lahko vloži predlog po drugem odstavku 47. člena ZDSS-1. V skladu s to določbo namreč predlog lahko vložijo tudi združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci ter skupine delavcev, ki niso zajete v prejšnjem odstavku, pa zanje velja kolektivna pogodba, če izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Po tretjem odstavku 47. člena ZDSS-1 se upravičenost uveljavljanja skupinskega interesa iz prejšnjega odstavka presoja glede na vse okoliščine primera, zlasti pa se pri tem upošteva raven, na kateri je bila sklenjena kolektivna pogodba. Gre za posebno procesno predpostavko v povezavi s procesno legitimacijo predlagatelja, kar predstavlja vprašanje procesnega in ne materialnega prava. Seveda je tudi pri presoji o tej predpostavki treba izhajati iz pozitivne ureditve kolektivnega dogovarjanja.

13. Tudi v primeru, če bi sprejeli stališče predlagatelja, da naravo kolektivne pogodbe nima le Sporazum v 3. točki, temveč tudi nekatere druge točke Sporazuma, ta sporazum - kot navedeno - ne velja za predlagatelja tega spora (predlagatelja, ki je sindikat) v obligacijskem delu (1) niti v normativnem delu (2), torej je že iz tega razloga izključena pravica predlagatelja, da vloži predlog z navedenim zahtevkom po prvem odstavku 47. člena ZDSS-1. Tudi upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa predlagatelja (sindikata) po drugem odstavku 47. člena ZDSS-1 v zvezi z zahtevkom za ugotovitev ničnosti Sporazuma ni podano le zato, ker je kolektivno pogodbo sklenil delodajalec le z enim od več reprezentativnih sindikatov in pri tem ni upošteval (na en ali drug način) drugega sindikata. Po sedanji ureditvi od delodajalca namreč ni mogoče zahtevati, da kolektivno pogodbo sklene z vsemi sindikati, ki zastopajo delavce pri delodajalcu. Ne gre niti za primer, da bi Sporazum (v delu, v katerem bi ga lahko šteli za kolektivno pogodbo) veljal le, če ga podpiše večina reprezentativnih sindikatov.

14. Načeloma se je mogoče strinjati z izhodiščem, da predlog v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami lahko vloži tudi sindikat kot organizacija delavcev zaradi varstva njihovih ekonomskih in socialnih pravic in interesov. To varstvo se nanaša na pravice in obveznosti, ki so urejene v normativnem delu kolektivne pogodbe. Kot navedeno je v zvezi s takšnim uveljavljanjem varstva določen še dodaten pogoj - izkazanost upravičenega uveljavljanja skupinskega interesa. Upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa ne obstaja le zaradi tega, ker Sporazum predvideva npr. izplačila delovne uspešnosti oziroma se z njim prvi nasprotni udeleženec zavezuje, da bo pri obračunu kilometrine upošteval varno pot, itd., torej vsebuje nekatere določbe, s katerimi se na novo oziroma dodatno urejajo tudi pravice delavcev - policistov. Izhajati je treba iz tega, kako predlagatelj utemelji svoje upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa.

15. Predlagatelj ne zatrjuje, da skupinski interes uveljavlja v povezavi s posameznimi določbami Sporazuma, s katerimi naj bi bilo nezakonito poseženo v pravice policistov, oziroma da bi bile te pravice nezakonito urejene ali bi bila ta ureditev npr. v nasprotju z načeli enakega obravnavanja ali drugimi (ustavnimi) pravicami. Svoj zahtevek za ugotovitev ničnosti opira le na navedbe v zvezi s sklepanjem Sporazuma, ko nasprotnima udeležencema očita nespoštovanja postopka sklenitve kolektivne pogodbe, kršitev pravice do sodelovanja v pogajalski skupini, zlorabo pravic, ker je bil Sporazumom sklenjen v času stavke, oziroma kršitev moralnih načel. Te trditve se ne nanašajo na normativni del kolektivne pogodbe ali pravice delavcev, temveč le na položaj samega predlagatelja pri sklepanju kolektivne pogodbe, ki jo skleneta drugi stranki (3). Tudi zahtevek se glasi le na ugotovitev ničnosti celotnega Sporazuma.

16. Kot navedeno ZKolP ne zavezuje delodajalca, da sklene kolektivno pogodbo z vsemi sindikati, pa čeprav se je z njimi pogajal - kolektivna pogodba le z enim od njih ne more biti nična. To vprašanje je tudi treba ločiti od vprašanja kršitve pravic sindikata v postopku kolektivnih pogajanj.

17. Revizijsko sodišče tako ne ugotavlja upravičenega uveljavljanja skupinskega interesa predlagatelja za vložitev predloga v tem sporu. Zato z nekoliko drugačnimi razlogi kot sodišči druge in prve stopnje ugotavlja, da navedena procesna predpostavka po 47. členu ZDSS-1 ni podana. V skladu s 378. členom ZPP je zavrnilo revizijo.

18. V posledici navedene odločitve sta oba nasprotna udeleženca upravičena do povračila stroškov odgovora na revizijo, ki so bili odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi.

---.---

Op. št. (1): S katerim se urejajo pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile, lahko pa tudi način njenega reševanja kolektivnih sporov (prvi odstavek 3. člena ZKolP).

Op. št. (2): S katerim se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, itd. (drugi odstavek 3. člena ZKolP).

Op. št. (3): 3. člen sporazuma, za katerega je tudi pritožbeno sodišče ugotovilo, da po svoji vsebini in formi predstavlja določbo normativnega dela kolektivne pogodbe (oziroma tudi določbe nekaterih drugih členov, ki bi jih lahko šteli za take - na primer 6. člen, ki določa, da se pri obračunu kilometrine upošteva varna pot, ki jo v nadaljevanju tudi konkretizira), delavcem (policistom) ne odvzema pravic.


Zveza:

ZDSS-1 člen 47.
Datum zadnje spremembe:
15.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkwNTE3