Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8263cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgx
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba III Ips 88/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.01.2017dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pogodba o leasingu - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje strank - kopičenje dokazov - izvedba razpisanega naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornostiV primeru zahtevka za izpraznitev in vrnitev predmeta leasinga je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi oziroma zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga.
VSRS sodba II Ips 254/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.03.2017stvarna služnost - izvrševanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - priposestvovanje prostosti - osvoboditev služnosti - vložitev tožbe - rok - začetek teka roka - dopuščena revizijaUpoštevaje, da ne le dejansko temveč tudi vsako pravno nasprotovanje služnostnega upravičenca upiranju služnostnega zavezanca izvrševanju služnosti zadostuje za preprečitev izgube služnostne pravice, je treba k „aktivnemu“ pravnemu odporu (vložitev konfesorne tožbe) dodati tudi obrambno pravno upiranje v primeru, ko je služnostni zavezanec že pohitel in intenziviral svoje nasprotovanje nadaljnjemu obstoju služnostne pravice tudi z vložitvijo tožbe. Že upiranje tožbenemu zahtevku oziroma tožbi na prenehanje služnosti s podajo odgovora na tožbo v pravdnem postopku, v katerem služnostni upravičenec nato sicer tudi ves čas nasprotuje tožbenemu zahtevku na prenehanje služnosti, pomeni prav tako neposredni pravni način uveljavljanja svoje pravice, torej potrebno skrb za njeno pravno varstvo, z jasno artikuliranim namenom, še nadalje uporabljati sporno služnostno pot.
VSRS Sodba III Ips 66/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.03.2017sklenitev pogodbe - poroštvo - pooblastilo za sklenitev pogodbe - pooblastila ministra - oblastno ravnanje - sklep Vlade - odgovornost države - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - pravica do povračila škode - protipravnostTožnica ni mogla že samo zato, ker je bil njen sogovornik po funkciji minister, šteti, da ima ta pooblastilo Vlade RS za sklenitev pogodbe. Šteje se, da so objavljeni predpisi vsem (tudi tožnici) poznani; iz teh predpisov pa je izhajalo, da je minister za sklenitev pogodbe potreboval posebno pooblastilo. Prvo toženko bi lahko zavezal le, če bi tožnico prepričal, da prav tako pooblastilo ima, čeprav ga v resnici ne bi imel.V skladu s 26. členom Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Gre torej za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil. Po presoji revizijskega sodišča pa vladni sklep z dne 17. 9. 2008 po vsebini ni predstavljal dejanja izvajanja oblasti napram tretjim osebam....
VSRS Sodba I Ips 40040/2011-309Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.03.2017zakonski znaki kaznivega dejanja - napeljevanjeNapeljevanje mora biti takšno in tako določno, da se lahko ugotovi, h kateremu kaznivemu dejanju napeljevalec napeljuje. Ni treba, da napeljevalec pozna pravno opredelitev kaznivega dejanja. Njegovo ravnanje pa mora biti takšno, da je zmožno izzvati pri storilcu odločitev za kaznivo dejanje.
VSRS Sklep II Ips 159/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.06.2017obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - trditveno breme - dokazno breme - dopuščena revizijaZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo. Sodna praksa sicer strogo presoja, ali bi stranka ob potrebni skrbnosti že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagal nove dokaze. Vendar je neživljenjsko in zunaj razumnih meja pričakovati, da bi tožnika brez indica in ob podatkih, s katerimi sta razpoalgala, o obstoju takšnih predpogodb, za aktere nista vedela, poizvedovala pri vseh institucijah, organih ali kjerkoli drugje. Dejstvo, da je A. A. st., ki niti ni bil stranka postopa, po pravnomočni zavrnitvi tožbenega zahtevka še poizvedoval in ob pogovoru z nekaterimi osebami prišel do informacije o obstoju upravnega postopka in rezultat tega delil s tožnikoma, še ne pomeni, da bi bila tožnika v okviru procesne skrbnosti to dolžna storiti,...
VSRS Sodba II Ips 15/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.06.2017agrarna skupnost - denacionalizacija - premoženje agrarne skupnosti - stvarna legitimacija - vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - skupna lastnina - kolektivna terjatev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodninaDoločilo drugega odstavka 72. člena ZDen se uporablja tudi za upravičence, ki jim je bilo premoženje vrnjeno po ZPVAS. Terjatev iz drugega odstavka 72. člena ZDen je upravičenje, ki izvira iz skupne lastnine članov agrarne skupnosti, zato pripada vsem članom agrarne skupnosti kot kolektivna terjatev. Skupno terjatev oziroma skupno prikrajšanje vseh članov agrarne skupnosti kot kolektiva lahko uveljavlja tudi agrarna skupnost.
VSRS Sodba XI Ips 22950/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.08.2017relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor - podaljšanje pripora - načelo sorazmernosti - teža kaznivega dejanja - trajanje priporaIz zahteve za varstvo zakonitosti je možno razbrati, da zagovornik oporeka tudi sorazmernosti podaljšanega pripora v ožjem pomenu besede. Ob uveljavljanju tega očitka pa zagovornik spregleda, da se obdolžencu očitata neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, kar že po presoji zakonodajalca glede na predpisano kazen zapora od enega do desetih let predstavlja težje, družbi nevarno kaznivo dejanje. Med prepovedane droge na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog sodi tudi konoplja, ki je uvrščena v II. skupino prepovedanih rastlin in substanc. Opisano težo in naravo kaznivega dejanja sta upoštevali obe sodišči nižjih stopenj, prav tako pa tudi dosedanje trajanje pripora, zato sta tudi po oceni Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora razumno šteli za sorazmeren ukrep.
Sodba I Ips 20852/2010-218Vrhovno sodiščeKazenski oddelek31.05.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - prepoznava osumljenca na policiji - prepoznava po fotografijah – snemanje glavne obravnave – primerjava glasu - nasprotja v razlogih sodbe – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predlogaPostopanje sodišča, ko za namen preverjanja identitete govorca v posnetih telefonskih pogovorih uporabi posnetke glasu obsojenca z glavne obravnave, je povsem primerljivo z izvedbo identifikacije obtoženca kot storilca po pričah, zaslišanih na glavni obravnavi, glede na njegove vizualne značilnosti.
Sodba VIII Ips 136/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.04.2013odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – visokošolski učitelj - neizvolitev v naziv – postopek izvolitve v nazivTreba je ločiti postopek izvolitve v naziv (oziroma postopek za odvzem naziva), ki je posebej določen, zoper odločbo, izdano v takšnem postopku, pa je predviden upravni spor (59. člen ZViS oziroma 202. člen Statuta), in delovnopravni položaj delavca – visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca, ki brez ponovne izvolitve v naziv oziroma v primeru odvzema naziva ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela, razen izjeme, ki je predvidena v 189.a členu Statuta.
Sodba in sklep X Ips 22/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.11.2012elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc – absolutni razlog za obnovo - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc – objava samo v Uradnem listu in ne na spletnih straneh Agencije – predhodno imetništvo enakovrstnih frekvenc kot negativni pogoj – upravičeni predlagatelj obnove – zainteresirana javnost - neizvedba javnega razpisa – pravni interes za vložitev revizijeSodišče prve stopnje je glede na določbe tretjega odstavka 267. člena ZUP, 9. točke 260. člena ZUP in četrtega odstavka 38. člena ZEKom napačno presojalo izkazanost revidentovega pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo preko vprašanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev frekvenc in ga ni štelo za upravičenega predlagatelja iz razloga, ker naj zaradi predhodnega imetništva enakovrstnih frekvenc ne bi bil zainteresirana javnost po četrtem odstavku 38. člena ZEKom. Določba četrtega odstavka 38. člena ZEKom namreč ne daje podlage za zaključek, da operater, ki je že imetnik enakovrstnih frekvenc, ne more biti zainteresirana javnost, ker naj do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ne bi bil upravičen, ampak je takšen zaključek lahko zgolj posledica politike Agencije, ki v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZEKom skrbi za učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije.
VSRS Sodba VIII Ips 65/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.10.2017odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba tožbenega zahtevka - razveza pogodbe o zaposlitviPo tretjem odstavku 91. člena ZDR-1 se v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem. Zahtevek za razvezo nove pogodbe o zaposlitvi je zato vsebovan že v prvotno postavljenem zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (s ponudbo nove) in za priznanje vseh pravic od nezakonite odpovedi dalje po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Tajništvo članice je organizacijska oblika, ki jo je tožena stranka v skladu z zakonom predvidela ne le v aktu o organizaciji delovnih mest in sistemizaciji (v tem primeru je sodna praksa res zavzela stališče, da za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni treba formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji), pač pa tudi s Pravili o notranji organiziranosti članice, Pravili članice univerze, Statutom univerze in zakonom. Na tej pravni podlagi je bilo tajništvo FM tudi dejansko organizirano. Zato tožena stranka nalog, ki so se izvajale v...
VSRS Sodba I Ips 9333/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.06.2017kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pranje denarja - zakonski znaki - predikatno kaznivo dejanjeDejstvo, da sodba II K 9437/2009 z dne 19. 5. 2014 v času obsodbe obsojenca za kaznivo dejanje pranja denarja še ni postala pravnomočna, na obstoj kaznivega dejanja pranja denarja ne vpliva, saj za obsodbo zadostuje obstoj objektivnih dejstev izvršitve predikatnega kaznivega dejanja, ki so v izpodbijani sodbi natančno opisana.
VSRS Sklep II Ips 250/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.11.2017bančni račun - pogodba o vodenju transakcijskega računa - bančni depozit - nalog za plačilo - telefonski nalog - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - obstoj pravne podlage - trditveno in dokazno breme - dokazni standardKadar komitent banke trdi, da ni dovolil razpolaganja s sredstvi na njegovem transakcijskem računu, je to odločilno dejstvo sporno. Banka je tista, ki mora to dejstvo konkretizirano zatrjevati in dokazovati in sicer v skladu z dokaznimi standardom iz 215. člena ZPP. V konkretnem primeru je 13. člen ZPlaP odločilnega pomena pri ovsebinjanju dokaznega standarda. Ta določa, kakšno je skrbno ravnanje banke. Razumno je zato pričakovati, da bo banka nasprotne trditve komitenta izpodbila z natančnimi trditvami in dokazi o tem, kdaj je prejela nalog za plačilo in kako je preverila komitentovo identiteto (ali identiteto njegovega pooblaščenca). To seveda ne pomeni, da spornega dejstva ne more dokazovati drugače (npr. z drugimi neposrednimi dokazi). Zgolj z dokazovanjem prek posrednih dokazov pa bo zelo težko dosežen ustrezen dokazni standard. Praksa, ki se vzpostavi med strankama, je pomembna pri presoji razmerja med gospodarskimi subjekti (12. člen OZ). Pri presoji razmerja med...
VSRS Sklep I Up 194/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.09.2017uvedba postopka razlastitve - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pravni interes za vložitev tožbe - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - zadržanje zakonskih posledicOdločba upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Z začasno odredbo tudi ni mogoče začasno zadržati nastopa (kogentno določenih) pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz drugega oziroma tretjega odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek. Suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu lahko določa samo poseben zakon, pri čemer pa ZUreP-1 (ali kakšen drug zakon) ne določa, da vložitev tožbe zoper dokončno odločbo o uvedbi postopka razlastitve predstavlja oviro za izdajo odločbe o razlastitvi. Vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, mora izkazovati obstoj procesnih predpostavk, katerih izpolnjenost je v pristojni presoji samega sodišča, ki ni vezano na predhodna...
VSRS Sklep X Ips 224/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.10.2017dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dejansko življenje - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanjaPo presoji Vrhovnega sodišča vprašanja, ki jih zastavlja revident, ne ustrezajo zahtevi po natančni in konkretni navedbi spornih pravnih vprašanj (torej vprašanja, ki so odločilna v konkretni zadevi). Glede na pojasnjene nosilne razloge izpodbijane sodbe (glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku) se izkaže, da revident s prvim vprašanjem (po vsebini) oporeka dejanskemu stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, kar pa ne more biti predmet revizijskega preizkusa (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Ker revident ni uspel izkazati predpisanega pogoja dejanskega življenja v obdobju prvih petih let po zapustitvi Republike Slovenije, vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja dejanskega življenja po četrtem odstavku 1.č člena ZUSDDD v nadaljnjih petih letih, ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Če se je o določenem ustavnopravnem vprašanju v svoji praksi že izreklo Ustavno sodišče, po presoji Vrhovnega sodišča ponovna obravnava...
VSRS Sodba I Ips 784/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.10.2017zagovornik po pooblastilu - pravica do proste izbire zagovornika - preklic pooblastila - pravica do obrambe - pravica do učinkovite obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev prepoznega dokaznega predloga - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - materialna izčrpanost pravnih sredstevTedanji zagovornik je svojo dolžnost opravljal na podlagi obsojenčevega pooblastila. Navedeno pomeni, da je bilo morebitno nezadovoljstvo obsojenca z izvajanjem njegove obrambe stvar njunega medsebojnega mandatnega razmerja. Kolikor je obsojenec menil, da zagovornik ne izvaja kakovostne in učinkovite obrambe oziroma, da po njegovi oceni kaže znake duševne bolezni, je potemtakem imel kadarkoli možnost preklicati pooblastilo in si izbrati drugega zagovornika, česar pa ni storil. Ne prvostopenjsko, ne drugostopenjsko sodišče, nista imeli prav nobenega razloga, da bi kakorkoli vplivali na obstoj mandatnega razmerja med obsojencem in zagovornikom, saj bi na ta način posegali v zaupen odnos med navedenima. Zaupen odnos med obdolžencem in zagovornikom je namreč eden izmed pogojev za učinkovito obrambo z zagovornikom, zato sodišče vanj ne more posegati.
VSRS Sklep VIII Ips 68/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2017poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu delavca - odpoved pogodbe o zaposlitviSodišče presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le) okviru dejanskega odpovednega razloga, kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej 87. člen ZDR-1). Tožnica utemeljeno navaja, da gre za oceno toženke o morebitnih bodočih dogodkih in bodoči reorganizaciji poslovanja, za katero pa vsaj v času odpovedi (vsaj iz dosedanje obrazložitve) še ni jasno, ali bo do nje sploh prišlo v nekem krajšem obdobju po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu, ki temelji na bodočem planiranja nepotrebnosti nalog določenega delovnega mesta, ta pa na oceni podatkov o zmanjšani bodoči prodaji, se tudi ne more nanašati na neko oddaljeno prihodnost, še zlasti pa ne sme biti povsem hipotetično. Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi posameznega delavca (zaradi ekonomskih, organizacijskih,...
VSRS Sodba I Ips 39161/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.06.2017bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - dokaz z zaslišanjem izvedenca - zavrnitev dokaznega predlogaObdolženec mora tekom kazenskega postopka imeti možnost, da ustno zasliši izvedenca, ki je izdelal zanj obremenilno izvedensko mnenje, da se z njim sooči ter v kontradiktorni razpravi predstavi svoj dvom in izpodbija verodostojnost ugotovitev izvedenca.
VSRS Sklep II Ips 222/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.08.2017obnova postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - novo dejstvo - nov dokaz - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zdravniška napaka (medicinska napaka) - malomarno zdravljenje - objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - začetek teka zastaranja - zadržanje zastaranja - dokazna listina v tujem jezikuKadar je škoda povzročena s kaznivim dejanje, se uporabi zastaralni rok, ki je ugodnejši za oškodovanca. To pomeni, da bo prišla v poštev uporaba tistega zastaralnega roka, ki je daljši. Kateri rok je daljši, je odvisno tudi od trenutka, od katerega se računa. Zastaranje kazenskega pregona se začne tistega dne, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Začetek teka civilnega zastaralnega roka pa je odvisen od vedenja o škodi in njenem povzročitelju (subjektivni zastaralni rok) oziroma od nastanka škode (objektivni zastaralni rok). Obnova postopka kot izredno pravno sredstvo ni namenjena ponovni pravni presoji dejstev, ki so bila že ugotovljena v predhodnem postopku; prav tako ni namenjena navajanju dejstev, ki za predlagatelja niso subjektivno nova. Drugi odstavek 226. člena ZPP določa, da mora biti listini, na katero se stranka sklicuje v dokaz svojih navedb, sestavljeni v tujem jeziku, priloženem tudi overjen prevod. Za tak prevod mora torej sama poskrbeti stranka, ki...
VSRS Sodba VIII Ips 169/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.02.2018konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - pogodba o zaposlitvi - posebna znanja - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - zavarovalni zastopnikPredmet zaščite po konkurenčni klavzuli so tista proizvodna, tehnična in druga znanja in usposobljenosti, ki imajo poseben pomen za delodajalčevo poslovanje in z uporabo katerih lahko delavec konkurira bivšemu delodajalcu. Gre za znanja, za katera obstaja upravičen poslovni interes delodajalca, da jih delavec ne izkorišča pri svoji dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Pri presoji, ali gre za znanje, ki ima poseben pomen za delodajalčevo poslovanje, ni nujno, da gre za znanje, ki predstavlja izum delodajalca oziroma znanje, ki ga ni mogoče pridobiti drugje. Potrebno je presojati celokupno znanje, ki ga je v 15 letih dela pri tožnici pridobil toženec, torej vsa zunanja in interna izobraževanja, ta pa so med drugim vključevala tudi izobraževanja v zvezi z prodajnimi tehnikami, metodologijami in produkti, ki so plod raziskav in izkušenj tožnice. Odstotek nadomestila, naveden v pogodbi o zaposlitvi (40 % povprečne plače delavca), je višji od zakonsko določenega...

Izberi vse|Izvozi izbrane