Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8118cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgx
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep II Ips 236/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.09.2018zavarovalna pogodba - zavarovanje poklicne odgovornosti - zavarovanje odgovornosti organov vodenja in nadzora družbe - zavarovalni primer - zavarovalno kritje - izključitev zavarovanja - izključitev odgovornosti - izključitvena klavzula - razlaga pogodbe - sporna pogodbena določila - nejasna pogodbena določila - sodniški silogizem - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - dopuščena revizijaZavarovanje odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora oziroma zavarovanje D & O ("directors and officers liability insurance") nekoliko odstopa od klasičnega zavarovanja odgovornosti. Njegov predmet ni nujno odgovornost zavarovanca do tretje osebe, temveč so najpogostejše t. i. notranje tožbe, pri katerih sta tožeča in tožena stranka zavarovani po isti zavarovalni polici. Kritje v primeru "D&O zavarovanja" je predvideno za zahtevke, naslovljene na direktorje ali vodilne delavce zaradi napačnih dejanj, ki so jih storili v funkciji, ki jo opravljajo znotraj podjetja. D&O zavarovalne police ne krijejo zahtevkov, ki izvirajo iz poklicne odgovornosti posameznikov (izključitev poklicne odgovornosti ("Professional Liability Exclusion")), ki niso povezani z dejavnostjo zavarovane družbe. Razlaga sodišča druge stopnje, da je zavarovalno kritje izključeno za vsako škodo, povezano s poslovanjem družbe ali zavarovanca, oziroma škodo zaradi strokovne napake, tudi...
VSRS Sodba II Ips 257/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2018družbena lastnina - lastninjenje po ZSpo - pravica do uporabe - športni objekt - športni objekt občinskega pomena - lastninjenje športnega objekta - namen uporabe nepremičnine - gostinski lokalNepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini, na kateri je imelo pravico uporabe športno društvo, pa niso namenjene športni dejavnosti, se ne lastninijo po določbah Zakona o športu.
VSRS Sodba VIII Ips 204/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.04.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - prekluzija navedb in dokazov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji - okoliščine in interesi strank - policistSklicevanje revizije na to, da je dokazna tema ves čas ostajala nespremenjena, ni utemeljeno. "Dokazna tema" je res bila ves čas pravočasnost podane odpovedi, vendar pa je toženka trditev, da je odpoved pravočasna, pred 5. 9. 2011 utemeljevala s popolnoma drugimi dejstvi, kot v vlogi z dne 5. 9. 2011, zato navedba, ki jo je podala v tej vlogi in predlagan dokaz nista pomenila le konkretizacije dosedanjih navedb, pač pa novo in drugačno dejstvo, kot se je zatrjevalo do tedaj. Razveljavitev sodbe Vrhovnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo in posledično razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v revizijskem postopku ne pomeni, da sme ali celo mora sodišče v ponovljenem postopku (zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja) ugotavljati tudi dejstva, ki niso bila pravočasno navedena in izvajati dokaze, ki niso bili pravočasno predlagani. Dejansko stanje se ugotavlja na podlagi pravočasno podanih navedb in dokaznih predlogov, in sicer po procesnih pravilih o izvajanju...
VSRS Sodba I Ips 45947/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanjuPreslepitev je opisana v zagotovitvi, da bo oškodovancu, v primeru, če glavni izvajalec del ne bo sposoben plačati, opravljeno delo plačano na podlagi cesijske pogodbe, kar je pri oškodovancu sprožilo odločitev, da bo dela opravil. Opisano je torej obsojenčevo zatrjevanje po izraženih pomislekih oškodovanca, ali bo plačilo od družbe G., d. o. o., prejel in utrditev prepričanja pri oškodovancu z zatrjevanjem, da bo posel plačan na podlagi cesijske pogodbe, čeprav namena plačati že od vsega začetka ni bilo, kar pomeni preslepitev oškodovanca in je ta zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v opisu dejanja dovolj konkretiziran. Opis dejanja za pravno osebo se sklicuje na opis dejanja za obsojenega, na dejanje, opisano pod točko 1. Kadar gre za razmerje, da je storilec kaznivega dejanja direktor gospodarske družbe, torej vodstvena oseba in že iz opisa dejanja vodstvene osebe izhajajo znaki kaznivega dejanja in da je bila...
VSRS Sodba I Ips 53384/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.10.2018relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazno breme - načelo in dubio pro reo - ustavno načelo domneve nedolžnosti - domneva krivde - dokazni standard gotovosti - indična sodba - dokazovanje z indici - materialnopravna presoja zatrjevanih dejstev in dokazov - substanciranje dokaznega predloga - dokazni predlog obrambe - zavrnitev dokaznega pradloga obrambe - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - vnaprejšnja dokazna ocena - pošteno sojenje - kršitev pravice do obrambe - nelogična dokazna ocenaDomneva nedolžnosti za sam kazenski postopek pomeni, da nosi dokazno breme tožilec, da mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma), ter da mora sodišče, kadar tožilec tistega (tako težkega) dokaznega bremena ne zmore, obdolženca oprostiti. Obdolženec bo torej oproščen ne samo v primeru dvoma (in dubio pro reo), temveč tudi v primeru verjetnosti ali utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje. Utemeljen sum, ki mora biti podan, da kazenski postopek sploh steče, že po logiki stvari ne more biti podlaga za obsodbo. V nasprotnem namreč kazenski postopek sploh ne bi bil potreben, saj bi že razlog za njegovo uvedbo (utemeljen sum) hkrati pomenil podlago za njegov zaključek. Vprašanje ali je podan zadosten dokazni standard za obsodbo pomeni pravno vprašanje. Podobno kot to velja za presojo utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za odreditev pripora. Res je sicer, da sodišča pri presoji ali je kakšno dejstvo dokazano...
VSRS sodba G 1/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.01.2015varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence upravni postopek - sklep o preiskavi - izločitev uradne osebe - odklonitveni razlog za izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - zloraba procesnih pravicV nasprotju z namenom instituta izločitve bi bilo, da bi stranka, kljub temu da za obstoj odklonitvenih razlogov ve, z njihovim uveljavljanjem lahko čakala do faze postopka, ko bi lahko izključno preko instituta izločitve organu de facto preprečila učinkovito nadaljevanje postopka. Špekulativno ravnanje stranke pri (ne)podajanju zahteve za izločitev zato predstavlja zlorabo procesnih pravic in ne more biti pravno varovano.Šele po koncu zbiranja dokazov za določeno dejstvo (ter ugotavljanja morebitnih novih dejstev) je mogoče, upoštevaje vsak dokaz posebej in vse dokaze v medsebojni povezavi, opraviti končno subsumpcijo dejstev pod pravno normo ter sprejeti končno odločitev. Šele v tem delu postopka lahko pride do izraza morebitna pristranskost odločevalca, saj njegova seznanjenost z okoliščinami izven nabora dokaznega gradiva ali njegov osebni odnos do stranke lahko vplivata na percepcijo in interpretacijo dokazov.Za izločitev predstojnika oziroma uradne osebe iz...
VSRS sodba II Ips 326/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.09.2015pogodba o vodenju transakcijskega računa - kršitev osebnostnih pravic - nepremoženjska škoda - prekoračitev stanja (limita) na transakcijskem računu - odobritev prekoračitve stanja (limita) na računu - blokada kreditne kartice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - - izpodbijanje dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostSodišče prve stopnje je pravilno interpretiralo vsebino Pristopne izjave, ki določa možnost brezplačne izredne odobritve limita (prekoračitve) v višini petkratnika plače, kar ne pomeni, da je banka avtomatično zavezana k brezpogojni sklenitvi takšne pogodbe. Tudi v tem primeru namreč velja pogodbena svoboda strank (3. člen OZ). Prav tako ni kršila pogodbe z blokado toženkine kartice ..., ki je bila toženki izdana v zvezi s pogodbo o vodenju transakcijskega računa, saj je imela ob ugotovljenih neporavnanih obveznostih toženke za njeno blokado podlago v sami pogodbi. Tožnica je toženko o višini negativnega stanja obvestila z opominom z dne 16. 10. 2006 ter jo hkrati pozvala k izpolnitvi in opozorila na posledice (blokiranje bankomatske, plačilnih in kreditnih kartic). Ker toženka ni uspela dokazati protipravnosti ravnanja tožnice in s tem ne njene odškodninske odgovornosti, sta nižji sodišči utemeljeno zavrnili njen odškodninski tožbeni zahtevek po nasprotni...
VSRS sodba II Ips 344/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.09.2015vračilo davka - neupravičena pridobitev - upravna pristojnost - sodna pristojnost - cesijaObravnavana zadeva ne spada v sodno pristojnost, saj gre za upravno zadevo. Pravilna materialnopravna podlaga obravnavane zadeve niso določbe OZ o neupravičeni pridobitvi, ampak določbe ZDavP-2 o vračilu davka (od 97. do 100. člena). O naravi takšne zadeve je Vrhovno sodišče že večkrat povedala, da gre za upravno zadevo. Dejstvo, da je dolžnikov dolžnik terjatev za vračilo davka s cesijo odstopil tožniku, ne spremeni narave upravnopravne zadeve. Pravilno pravno podlago v obravnavanem primeru ne predstavlja 155. člen ZDavP-2, saj ne gre za situacijo, ko bi bil postopek davčne izvršbe ustavljen, ker je bil pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Nižji sodišči sta namreč ugotovili, da sklep o rubežu terjatve s 8. 3. 2010 in sklep o davčni izvršbi na denarna sredstva s 7. 4. 2010 nikoli nista bila odpravljena. Za vmesno obdobje je bila odpravljena zgolj odločba z 19. 3. 2010, s katero je...
VSRS sodba II Ips 324/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015dopuščena revizija - pogodba o življenjskem zavarovanju - dolgoročno varčevanje - nastanek zavarovalnega primera - pravice sklenitelja zavarovanja pred nastankom zavarovalnega primera - odkup vrednosti zavarovalne police - splošni zavarovalni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev - varstvo potrošnikovSporna pogodba ima za kavzo (podlago) razen življenjskega zavarovanja tudi dolgoročno varčevanje na podlagi izoblikovane matematične rezerve iz plačanih premij, s pravico do odkupa police po tem obdobju. Vsebuje torej v teoriji uveljavljeno kavzo (causa credendi oziroma causa acquirendi), vendar pa z elementi aleatornosti. Gre tudi za specifično vrsto zavarovanja - izjemnih življenjskih škodnih situacij ob istočasnem varčevanju zavarovanca v obdobju 18 let. Dogovorjeno dolgoročno varčevanje pomeni tudi avtomatično izplačilo v breme zavarovalnice po izteku tega obdobja, ki pa je po presoji revizijskega sodišča še vedno razumen rok, po drugi strani pa vendarle omogoča zavarovancu, da v določenih – s pogodbo določenih - življenjskih primerih, ki terjajo uporabo denarnih sredstev še za časa njegovega življenja, prejme odkupno vrednost police, ne da bi se zgodil zavarovalni primer (smrt ali doživetje). Tožeča stranka pa zahteva razširitev pogojev za predčasno...
VSRS sodba II Ips 6/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.09.2015povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - bodoča škoda - predvidljivost nastanka škodeZačetek teka objektivnega zastaralnega roka se navezuje na čas nastanka škode. Ta ne sovpada nujno z nastankom škodnega dogodka. Tedaj je le vzpostavljeno odškodninsko razmerje, od njegovih učinkov pa je odvisno, ali bo oškodovancu sploh nastala pravno priznana škoda, in nadalje, ali mu gre povračilo škode in v kakšni obliki. Pravno priznana nepremoženjska škoda ni že v tem, da je oškodovanec poškodovan, pač pa šele v tem, da do določene stopnje in določen čas trpi telesne bolečine ali duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (tudi skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali pravice osebnosti ali smrti bližnjega) ali strah. Če je škoda, ki oškodovancu nastane pozneje, predvidljiva že pred njenim nastankom, pa lahko ne glede na tek objektivnega roka prične teči subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve. Ta po ustaljeni sodni praksi začne teči, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo in se...
VSRS sodba in sklep II Ips 13/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2015dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - sklep o stroških postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje z izvedencem - postavitev izvedenca - protispisnost - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj škode - protipravnostPo oceni revizijskega sodišča sodišči prve in druge stopnje nista potrebovali znanja, s katerim ne bi sami razpolagali, torej nista bili dolžni svojega zaznavanja in sklepanja dopolnjevati s posebnim strokovnim znanjem, ki bi lahko pripomoglo pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev. Zadostovala je vizuelna percepcija ter logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe. Tipologični argumenti, ki so nujni za uporabo pravnih standardov, med katere spada v spornem primeru tudi ocena nastanka škode ter protipravnosti toženčevega ravnanja, se torej niso nanašali na določeno strokovno ali poklicno vedenje ali ravnanje, ki bi zahtevalo dopolnitev sodnikovega spoznavnega procesa z izvedencem. Zato procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni. Kršitev zmotne uporabe materialnega prava ne more biti storjena zgolj s citatom zakonske določbe, katere potem sodišče ne uporabi v korist pravdne stranke, ki se na določbo sklicuje. Prav tako dejanske...
VSRS sodba II Ips 316/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.09.2015dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - dogovor o gradnji in menjavi posameznih delov stavbe - prehodne določbe SPZ - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - sodno varstvo dejanske etažne lastnine - tožbeni zahtevek - ugotovitev lastninske pravice na opisno določenem samostojnem delu stavbe - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, na kateri stoji stavba - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - delna ugoditev tožbenemu zahtevku - prekoračitev tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pripoznava tožbenega zahtevka - nova dejstva in dokaziUgotovitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe v konkretnem primeru ni manj (minus), temveč nekaj drugega (aliud) kot zahtevana ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, na kateri ta stavba stoji. Ugotovitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe bi lahko utemeljevala vsebinsko drugačna etažna lastnina; ker nosilna prvina stvarnopravnih pravic po njeni vzpostavitvi ni več zemljiška parcela, temveč posamezni del stavbe (obrnjeno načelo superficies solo cedit), etažna lastnina pomeni tudi spremembo identitete nepremičnine. Nobeden od neločljivo povezanih elementov etažne lastnine (ne lastnina posameznega dela zgradbe ne solastnina skupnih delov) zato nima (manjše količine) enake vsebine kot lastninska pravica na zemljiški parceli. Če bi sodišče na tak način samostojno poseglo v tožbeni zahtevek, bi ga prekoračilo, saj bi mu določilo drugačno vsebino, ki z zahtevano celo ni združljiva. Vzrok neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede omenjene parcele...
VSRS sklep VIII Ips 151/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.12.2015kolektivni delovni spor - ničnost sporazuma med sindikatom in vlado - upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa - zavrženje predlogaTudi v primeru, če bi sprejeli stališče predlagatelja, da naravo kolektivne pogodbe nima le Sporazum med Sindikatom policistov Slovenije, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo št. 004-146/2013/2 z dne 31. 5. 2013 v 3. točki, temveč tudi nekatere druge točke Sporazuma, ta ne velja za predlagatelja tega spora (predlagatelja, ki je sindikat) v obligacijskem delu niti v normativnem delu, torej je že iz tega razloga izključena pravica predlagatelja, da vloži predlog z navedenim zahtevkom po prvem odstavku 47. člena ZDSS-1. Tudi upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa predlagatelja (sindikata) po drugem odstavku 47. člena ZDSS-1 v zvezi z zahtevkom za ugotovitev ničnosti Sporazuma ni podano le zato, ker je kolektivno pogodbo sklenil delodajalec le z enim od več reprezentativnih sindikatov in pri tem ni upošteval (na en ali drug način) drugega sindikata. Po sedanji ureditvi od delodajalca namreč ni mogoče zahtevati, da kolektivno pogodbo...
VSRS sodba in sklep VIII Ips 109/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.12.2015zagovor - pisno opozorilo - odpoved iz krivdnega razloga - svoboda izražanja - vročanje - EKČP - ESČPDelodajalec izda pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti po prvem odstavku 83. člena ZDR, če oceni da gre za kršitve, zaradi katerih pogodbe o zaposlitvi (še) ni mogoče odpovedati, torej da niso podane okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati. Da je delovno razmerje kljub kršitvi mogoče nadaljevati, je jasno, saj se je prav zato delodajalec odločil za pisno opozorilo in ne za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec zagovora ni dolžan omogočiti, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati. Ena od takih okoliščin je tudi zdravstveno stanje, ki delavcu onemogoča udeležbo na zagovoru, preložitev pa bi povzročila iztek roka za podajo odpovedi. Čeprav mora biti varstvo svobode izražanja zagotovljeno tudi na delovnem mestu, je treba upoštevati, da imajo zaposleni do delodajalca tudi dolžnosti: med drugim dolžnost lojalnosti, zadržanosti in diskretnosti. Napad na ugled posameznika...
VSRS sodba III Ips 13/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.11.2015povrnitev premoženjske škode - zmanjšana tržna vrednost nepremičnin - splošno koristna dejavnost - DARS - gradnja avtocest - solidarna odškodninska odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini - gradbena pogodbaV sodbi II Ips 502/2004 z dne 22. 6. 2005 je Vrhovno sodišče presojalo odškodninsko odgovornost Republike Slovenije, ki je bila utemeljevana z v bistvenem enakimi dejanskimi značilnostmi in ob enaki pravni ureditvi kot v tej zadevi. Zavzelo je stališče, da za škodo, ki nastane lastnikom zemljišč zaradi gradnje avtocest, odgovarja Republika Slovenija in ne DARS. Stališče je utemeljevalo z analizo besedila drugega in tretjega odstavka 3. člena ZDARS po noveli iz leta 2003 (Uradni list RS, št. 126/2003). Po teh zakonskih določbah DARS opravlja naloge iz prvega odstavka 3. člena v imenu Republike Slovenije, naloge iz drugega odstavka pa v svojem imenu, vendar za račun Republike Slovenije. Med prve sodijo naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest. Pritrditi je mogoče stališču, da v ta sklop zakonsko opredeljenih nalog sodijo skoraj vsi vzroki, zaradi katerih...
VSRS sodba in sklep III Ips 97/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.12.2015povrnitev škode - odškodninska odgovornost članov uprave - dolžnosti članov organov vodenja in nadzora družbe - pravilo podjetniške presoje - bussiness judgement rule - obligacija prizadevanja - skrbnost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnostNa podlagi pravila podjetniške presoje (business judgement rule) vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja in nadzora je namreč mogoče opredeliti kot obligacijo prizadevanja in ne kot obligacijo rezultata. Tožencem v konkretnem primeru ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja zgolj iz razloga, ker niso najprej pridobili gradbenega dovoljenja in šele nato najeli nepremičnin ter pričeli z gradnjo. Drugače pa je glede dela zahtevka, ki se nanaša na povrnitev škode zaradi plačila denarnih kazni, ki jih je tožeči stranki v plačilo naložil inšpekcijski organ. Protipravno ravnanje, ki ga tožeča stranka v zvezi s tem očita tožencem, je nespoštovanje odločb državnega organa o prenehanju uporabe ter odstranitvi parkirišča. Protipravnost ravnanja tožencev je podana, saj ni mogoče govoriti o podjetniški presoji, če je določeno ravnanje družbi naloženo...
VSRS sodba in sklep II Ips 348/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.08.2015dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbe - sodna praksa Vrhovnega sodiščaNi mogoče postaviti splošnega pravila, da odstop od standardov iz Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj vedno pomeni odstop od običajnih lastnosti ali da vsak odstop od standardov ali od običajnih lastnosti pomeni stvarno napako. Pomeni lahko napako v izpolnitvi, za presojo o obstoju stvarne napake pa je odločilno, ali je zaradi odstopa od minimalnih standardov (ali običajnih lastnosti predmeta) ovirana ali onemogočena običajna raba, kar je vezano na dejanske okoliščine vsakega posameznega primera.Način znižanja kupnine zaradi stvarnih napak kupljene stvari je Vrhovno sodišče pojasnilo v zadevi II Ips 38/2012: kupnina se zniža za delež (odstotek), za katerega je vrednost stvari zaradi napake manjša od vrednosti, ki bi jo imela stvar brez napake; kriterij znižanja kupnine je torej sorazmerje (ne razlika) vrednosti stvari brez napake in z napako.
VSRS Sklep X Ips 156/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.10.2015dovoljenost revizije - prepoved dejanj nelojalne konkurence - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - splošno vprašanje - odstop in neenotna praksa glede splošnega vprašanja - zelo hude posledice - niso konkretizirane in izkazaneTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.Navedba punctuma v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.O pravnem vprašanju, ali za izrek ukrepa tržnega inšpektorja zadostuje že vložena tožba ali mora inšpektor za izdajo navedenega ukrepa pred tem ugotavljati znake nelojalne konkurence, že obstoji praksa Vrhovnega sodišča, zato gre za t.i. že rešeno pravno vprašanje.Vprašanje, ki je zastavljeno zgolj abstraktno in v reviziji ni konkretizirano z navedbami, ki so v konkretni zadevi v zvezi s tem vprašanjem odločilne, je splošno vprašanje in za dovoljenost revizije ne zadošča.Vprašanje, v zvezi s katerim se uveljavlja odstop od prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, mora biti natančno in konkretno opredeljeno,...
VSRS Sodba in Sklep I Up 347/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.11.2014omejitev gibanja - istovetnost stranke - dvom - javni red - zagotovitev prisotnosti v RS - begosumnost - sprememba rojstnega datuma - postopek predaje - sorazmernost - pridržanje - ustno zaslišanje - neskladje v navedbah stranke - začasna odredbaDodatni razlog za omejitev gibanja je, tako kot to sicer izhaja iz izpodbijanega sklepa tožene stranke, da je poleg neugotovljene tožnikove istovetnosti in izraženega dvoma o njegovi zatrjevani istovetnosti, podana še tožnikova begosumnost, kar pa ni sporno niti za sodišče prve stopnje. Prav ta okoliščina pa je v obravnavani zadevi ključni element, ki ob pravilni uporabi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravičuje ukrep omejitve tožnikovega gibanja na omenjeni podlagi. Poleg tega, da ima ukrep omejitve gibanja zaradi neugotovljene istovetnosti lahko tudi preventivni namen, saj se v takem primeru niti točno ne ve, kdo prosilec za mednarodno zaščito pravzaprav je, to pomeni, da je tak ukrep lahko upravičen tudi zaradi zavarovanja javnega reda, prav tako se z istim razlogom lahko zasleduje cilj, da se zaradi postopka ugotavljanja prosilčeve istovetnosti in zaradi odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito ali o njegovi...
VSRS Sklep I Up 247/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.10.2015odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - začasna odredba - rok za izdajo - težko popravljiva škoda - dopolnjevanje navedb v pritožbi - javni interesV sodni praksi in teoriji ni sporno, da gre pri sedem-dnevnem roku, kot ga določa ZUS-1 v petem odstavku 32. člena, za instrukcijski rok, ki sicer zavezuje sodišče k posebno hitremu postopanju, vendar pa ta rok nima za posledico prekluzije, saj zamuda tega roka ne prepreči, da določenega dejanja ni mogoče opraviti še tudi kasneje.V pritožbi ni dopustno dopolnjevati navedb o težko popravljivi škodi in z njimi utemeljevati obstoj zahtevanega zakonskega pogoja. Po presoji Vrhovnega sodišča za osebo, za katero je z dokončno odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije, ni mogoče z začasno odredbo (torej niti ne meritorno) za določen čas do pravnomočne odločbe o tem, ugotoviti, da začasno pa še izpolnjuje pogoje ter ji dovoliti opravljanje te funkcije in odložiti odvzem oziroma izbris.Ker gre pri opravljanju funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja za pomembno in odgovorno funkcijo,...

Izberi vse|Izvozi izbrane