Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7997cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgx
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 169/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2010ugotavljanje lastnosti zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - pokojninsko zavarovanjeDoločbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ ni mogoče uporabiti v vsakem primeru, ko se po uradni dolžnosti ugotavlja lastnost zavarovanca poslovodnega delavca v zasebni družbi za čas pred 1. 1. 2000, ampak le za primere, ko je tudi po prejšnjih predpisih obstajala možnost ugotovitve lastnosti zavarovanca za ves čas od začetka pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje.
Sodba I Up 667/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.09.2004prometni davek - kurilno olje oz. plinsko olje D2 - obarvanje - pogojna davčna oprostitev - ugotavljanje davčne osnove z ocenitvijoČe želi oseba uveljaviti pogojno davčno oprostitev, ker da ne gre za promet blaga končnemu potrošniku, mora izkazati, da so za promet brez plačila prometnega davka izpolnjeni pogoji iz 6. in 7. člena ZPD. Če naftni derivat ni obarvan na predpisan način, pa se ga kljub temu prodaja kot kurilno olje, je dolžan zavezanec plačati razliko prometnega davka, pri čemer se osnova ugotavlja na podlagi ocene. V tem primeru mora davčni organ davčnega zavezanca seznaniti ne le z rezultatom cenitve, temveč tudi z izhodišči, presojami, zaključki in uporabljeno metodo cenitve.
Sodba VIII Ips 213/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.04.2011odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu delavca - dokazno breme delodajalca - načelo proste presoje dokazov - pravilo o dokaznem bremenu - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine - kriteriji - ponudba neustrezne zaposlitveKadar sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZDR je v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca dokazno breme na njegovi strani.Neutemeljeno je zavzemanje tožene stranke, da je za odmero odškodnine po 118. členu ZDR odločilna tudi okoliščina, da je bila tožnici ponujena zaposlitev na drugem delovnem mestu, ki pa jo je odklonila. Glede na definicijo ustreznosti zaposlitve iz tretjega odstavka 90. člena ZDR je bila tožnici namreč ponujena neustrezna zaposlitev. Zaradi odklonitve takšne zaposlitve pa delavec ne sme trpeti negativnih posledic.
Sodba VIII Ips 167/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2012začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - prenehanje delovnega razmerjaZačasna nezmožnost za delo je odločilno dejstvo za priznanje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do tega nadomestila oseba, ki ni v delovnem razmerju, ni upravičena. Nadomestilo je vezano na odsotnost z dela zaradi bolezni. Zavarovanec, ki mu je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pa je po odpovedi, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, odsoten z dela iz razlogov na strani delodajalca in ne zaradi bolezni. Zato njegova zdravstvena zmožnost v tem času nima nobenega vpliva na pravice iz zdravstvenega zavarovanja zaradi morebitnega uspeha v delovnem sporu.
Sodba in sklep VIII Ips 231/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - višina stroškov - dokazno bremeTožnik je sporni pregled opravil pred operacijo prednjih križnih vezi, za katero ni pridobil predhodne odobritve tožene stranke, niti niso bili stroški operacije tožniku priznani v tem socialnem sporu. Zato je pritrditi revizijskim navedbam, da je sodišče napačno interpretiralo določbo 227. člena Pravil in tožniku priznalo povračilo stroškov kontrolnega pregleda kot samostojne zdravstvene storitve, saj za to ni imelo pravne podlage v določbah Pravil.
Sodba X Ips 280/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2009dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - potni stroški - kilometrina - dnevnice - samostojni podjetnik - firma - sestavine firme - verodostojna listina - povezanost odhodkov s prihodki - osnovno sredstvo - stroški popravil - stroški reprezentance - blago po izbiri - SRSListine, ki so podlaga za knjiženje odhodkov, morajo biti verodostojne knjigovodske listine. To pomeni, da morajo vsebovati natančno navedbo imena (firmo) izdajatelja; nabavljeno blago mora biti opredeljeno, navedba „blago po izbiri ne zadostuje“. Davčno se priznajo le stroški popravil osnovnih sredstev davčnega zavezanca, ne pa tudi stroški popravil tistih delovnih sredstev, ki niso njegova osnovna sredstva. Davčno priznani so le tisti odhodki, ki so potrebni za pridobivanje prihodkov.
Sodba VIII Ips 341/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2011pogoji za zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpanje možnosti zdravljenja v domoviniDejstvo, da posega, ki ga je tožnik opravil v Avstriji, vodilni strokovnjaki s področja ortopedije v Sloveniji niso bili pripravljeni nuditi, niti ni bila predvidena druga oblika zdravljenja poškodbe (razen rehabilitacije in morda vstavitve umetnega sklepa čez npr. 10 let), pomeni, da je bil nedvomno izkazan pogoj iz 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja o izčrpanosti možnosti zdravljenja v domovini. Tudi ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnik iskal zdravniško pomoč pri več strokovnjakih, ki so mu takšen poseg odsvetovali (dr. P.) oziroma menili, da je zdravljenje poškodbe zaključeno (dr. S.), konzilij ortopedov KC Ljubljana pa se zaradi velike verjetnosti slabega rezultata ni odločil za poseg, je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da so bile v vsebinskem smislu izčrpane možnosti zdravljenja tožnikove poškodbe v Sloveniji. Le teoretične možnosti zdravljenja z operacijo, do katere pa tožnik ni imel dostopa, ne zadoščajo.
Sodba VIII Ips 41/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.09.2009povrnitev stroškov prevoza - tujina - nujna zdravstvena storitev - administrativni sporazum o izvajanju socialnega sporazumaSodišče je ugotovilo, da je šlo pri prevozu tožnika z reševalnim vozilom iz Umaga v Izolo za njuno zdravstveno storitev in da je bil prevoz na tej relaciji potreben. Ob upoštevanju 12. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki določa, da ima zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, pravico do nujnih zdravstvenih storitev v času začasnega bivanja na območju druge države pogodbenice, je sodišče pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so nastali pri tem prevozu.Morebitne nepravilnosti pri uporabi Administrativnega sporazuma o izvajanju socialnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sta dolžna rešiti organa, ki sta na podlagi tega sporazuma v medsebojnem razmerju. V odnosu do tožnika je sklicevanje na ta Administrativni sporazum neutemeljeno.
Sodba VIII Ips 225/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.02.2014zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - zasebno potovanje - pridobitev drugega mnenja v tujini - nujne zdravstvene storitvePotovanje tožnika v Avstrijo le z namenom pridobitve drugega zdravniškega mnenja - diagnoze je šteti kot zasebno potovanje v tujino. Ker je bila šele ob postavitvi postavitvi diagnoze v tuji bolnišnici jasno ugotovljena tudi potreba po takojšnjem nujnem zdravljenju, to za povrnitev stroškov ni zahtevalo predhodne napotitve oziroma predhodne izvedbe postopka v skladu s 135. členom Pravil. ZPacP ali drugi predpisi tožnika ne omejujejo pri iskanju drugega mnenja - diagnoze v tujini na lastne stroške.
Sodba X Ips 685/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.12.2010izvozna nadomestila - izvozno dovoljenje - rok veljavnosti - mlečni izdelkiRevidentka ne more imeti več pravic (oziroma v daljšem časovnem obdobju), kot jih omogoča Uredba Komisije (ES) št. 792/2005, pa čeprav bi to morda izhajalo iz upravne odločbe nacionalnega organa. Vsako drugačno priznavanje izvoznih nadomestil, ki bi bilo v nasprotju z uredbami EU, bi namreč pomenilo dajanje nedovoljene državne pomoči.
Sodba VIII Ips 269/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.01.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zadravljenja v tujini - povprečna cena zdravstvenih storitevPovprečna cena nujnih zdravstvenih storitev v Sloveniji predstavlja ceno, ki se oblikuje v skladu z izhodišči iz 63. člena ZZVZZ ter z upoštevanjem cen programov in storitev po pogodbah iz 65. člena ZZVZZ, saj ta predstavlja tudi ceno, ki je krita z obveznim zavarovanjem, katerega nosilec je tožena stranka (tretji odstavek 12. člena ZZVZZ). Tako povprečne cene v skladu z določbo drugega odstavka 133. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more predstavljati cena, ki bi jo na primer UKC v Ljubljani za iste storitve zaračunal samoplačniku (za kar se zavzema tožeča stranka), temveč gre za (povprečno) ceno, ki je krita tudi z obveznim zavarovanjem.
Sodba VIII Ips 47/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.12.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - potrebno zdravljenje - načrtovano zdravljenje v tujini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostZ Uredbo št. 631/2004 je bila uvedena Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in vsem skupinam zavarovanih oseb priznana pravica do potrebnega zdravljenja med začasnim bivanjem v drugi državi članici, ki presega nujno zdravljenje. Ob dejanskem zaključku, da revidentka ni dokazala, da se je ob sprejemu v avstrijsko porodnišnico porod že pričel, začetek poroda pa je po medicinski doktrini v revidentkinem primeru (predhodna dva carska reza) indikacija za ponoven carski rez, opravljen carski rez v bolnišnici v Republiki Avstriji ni predstavljal niti nujnega zdravljenja niti potrebnega zdravljenja v smislu opredelitve tega pravnega standarda s strani sodišča EU.
Sodba VIII Ips 43/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.04.2014ugotovitev lastnosti zavarovanca - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - družbenikKer je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik v času od 1. 11. 2009 do 3. 4. 2012 družbenik družbe A., d.o.o., L. in v tem času ni bil obvezno zdravstveno zavarovan na drugi podlagi, ni zmotno uporabilo navedenih določb ZZVZZ in določb veljavnih Pravil, ko je presodilo, da je tožena stranka s spornima odločbama utemeljeno ugotovila, da je imel tožnik v tem obdobju lastnost zavarovanca v obveznem zdravstvenem zavarovanju na tej podlagi. Ob navedenih pravnih podlagah tožnikovi ugovori, da mu niti osebni dohodkovni položaj in niti dohodkovni položaj družbe nista omogočala plačevanja prispevkov in da pravic iz zdravstvenega zavarovanja v spornem obdobju ni uveljavljal in jih za nazaj tudi ne more uveljavljati, na odločitev sodišča niso mogli vplivati.
Sodba VIII Ips 451/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.05.2011odsotnost z dela zaradi bolezni - plačilo nadomestila plače - stečaj delodajalca - direktni zahtevek zoper zavodSodišče druge stopnje je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije neutemeljeno naložilo, da mora mimo delodajalca nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni neposredno izplačati tožniku, saj za tak, direktni zahtevek tožnika do tožene stranke ni bilo pravne podlage. Tega ne spremeni niti dejstvo, da delodajalec plač in nadomestil ne izplačuje zaradi insolventnosti, niti dejstvo, da je bil zoper delodajalca začet oziroma izveden stečajni postopek.
Sklep VIII Ips 109/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.11.1997delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - kršitev delovnih obveznosti - revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSodišče prve stopnje je odločbo disciplinske komisije tako spremenilo, da je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložilo za dobo enega leta. Zoper sodbo se je pritožil toženec, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z njegovim stališčem, da kršitve tožnik ni storil naklepno in da so podane olajševalne okoliščine, zaradi katerih je pogojna odložitev disciplinskega ukrepa utemeljena. Toženčevi reviziji je sodišče ugodilo, ker so disciplinski organi ugotovili, da je tožnik storil kršitev delovnih obveznosti iz malomarnosti, iz obrazložitve sodbe pa ni razvidno katere olajševalne okoliščine je sodišče upoštevalo pri spremembi ukrepa.
Sodba U 531/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.11.1996pravica do osebnih stikovPri odločanju o stikih roditelja z otrokom gre predvsem za uresničevanje otrokove koristi. Tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, ima pravico do osebnih stikov z njim, razen če center za socialno delo glede na koristi otroka ne odloči drugače (106. člen ZZZDR). Otrokove koristi so tudi po konvenciji glavno vodilo vseh dejavnosti v zvezi z otroki (3., 9. in 18. člen konvencije). Mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom in njenega odklonilnega stališča ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice (4., 102. in 114. člen ZZZDR); za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa mora ponuditi dokaze v skladu s 137. členom ZUP.
Sodba II Ips 597/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.11.2010poledenelo cestišče - odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - redno vzdrževanje javnih cest - soodgovornost upravljalca cest in izvajalca vzdrževanja cest - primerjalna neskrbnostPristojnosti organa drugo tožene stranke so po Zakonu o javnih cestah in Pravilniku o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, kljub obstoju pogodbenega razmerja z neposrednim izvajalcem, tako široke, da ni mogoče zaključiti, da je za opustitev obveznosti v zvezi z rednim vzdrževanjem cest odgovoren le izvajalec javne službe, upravljavec državnih cest pa le za izbiro, opustitev nadzora in opustitev navodil za delo. Glede na ugotovitev, da je bil primarni vzrok za obravnavano prometno nesrečo v poledenelem cestišču, je pravilna odločitev, da je zanjo v 60 % odgovorna drugo tožena stranka. Ocena odgovornosti je pravilna tudi po kriteriju primerjalne neskrbnosti.
Sodba I Up 1183/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.05.2006davek na dodano vrednost - uveljavljanje odbitka vstopnega DDV - identifikacija davčnega zavezanca - napačna navedba firmeČe je na računih navedeno delno napačno ime davčnega zavezanca, je pa pravilno navedena njegova davčna številka, samo zaradi tega ni mogoče šteti, da identifikacija davčnega zavezanca ni možna in da zato ne more uveljavljati odbitka vstopnega DDV.
VSRS sodba III Ips 70/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.05.2015skupščina delniške družbe (d. d.) - soglasje skupščine - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - naknadno soglasje skupščine - predhodno soglasje skupščine - dovoljenje pred sklenitvijo pogodbe - odobritev po sklenitvi pogodbe - dopuščena revizijaKer ZGD-1 ne določa kaj drugega, kot je določeno v prvem odstavku 19. člena OZ, velja, da je soglasje skupščine k pogodbi, s katero se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25 % premoženja družbe, lahko dano kot dovoljenje (pred sklenitvijo pogodbe) ali kot odobritev (po sklenitvi pogodbe). V prvem primeru začne pogodba učinkovati, ko stranki izjavita soglasje za sklenitev pogodbe in ko se izpolnijo druge (splošne) predpostavke za njeno veljavno sklenitev, v drugem primeru pa takrat, ko je soglasje dano.
Sodba II Ips 357/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.12.2013pogodba o upravljanju - sklenitev pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - dejansko vprašanje - obličost - ničnost - neobstoječa pogodba - izločitev višjega sodnikaZa nastanek pogodbe je potrebno soglasje volj o njenih bistvenih sestavinah. V teoriji in sodni praksi velja, da je ugotavljanje volje pogodbenikov dejansko vprašanje, pravna presoja pa je, ali je sodišče to voljo pravilno upoštevalo. Kaj so stranke hotele, pomeni ugotavljanje njihove volje in torej pomeni dejansko vprašanje, prav tako tudi, ali je volja sploh obstajala. Revidentovo razlogovanje, da pomanjkanje predpisane obličnosti pomeni pomanjkanje soglasja volj in ima s tem za posledico neobstoj pogodbe, je napačno. Obstoj soglasja volj in s tem sklenitev obeh spornih pogodb je ugotovilo sodišče druge stopnje in je, kot je to pojasnilo revizijsko sodišče, na to ugotovitev vezano. Veljavnost in obseg učinka sklenjenih pogodb glede na predpisano obličnost in ugotovljeno pomanjkanje te predpostavke, pa je drugo vprašanje, ki ga revizija ne načenja.

Izberi vse|Izvozi izbrane