Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8056cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgx
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sklep III Ips 117/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.03.2016odstop terjatve (cesija) - obvestitev dolžnika - nepravi faktoring - dolžnikove obveznosti - dolžna skrbnost - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvoV obravnavanem primeru ni šlo zgolj za nedoločno, pavšalno napoved cediranja. Toženka je namreč podpisala izjave na osnutkih konkretnih pogodb, iz katerih je bilo točno razvidno, na katere terjatve se nanašajo in kdo bo njihova prevzemnica. Še več, osnutke pogodb je pripravila celo prevzemnica sama, zakoniti zastopnik odstopnic pa jih je podpisal, še preden je izjave na njih podpisala toženka. Toženka je lahko z visoko stopnjo verjetnosti sklepala, da bo pogodbe podpisala tudi tožnica in da bodo že s tem terjatve nanjo veljavno prenesene. S skorajšnjim odstopom pa sta jo seznanili prav odstopnici terjatev. Zato se izkaže kot pravilen materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da bi se morala pred izpolnitvijo najmanj pozanimati, ali je do odstopa tudi prišlo. Ni namreč mogoče trditi, da je bila pri izpolnitvi odstopnicama v dobri veri, določba drugega odstavka 419. člena OZ pa varuje dobroverno izpolnitev. Upoštevaje neobstoj primerljive sodne prakse...
VSRS sodba II Ips 90/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.09.2016pogodba o dosmrtnem preživljanju - promet s kmetijskimi zemljišči - zaščitena kmetija - ničnostDa bi preprečil delitev oziroma drobitev srednje velikih kmetij (samo te so predmet zaščite), je zakonodajalec omejil promet po dveh kriterijih: (1) glede na premoženje (tako, da dovoljuje fizično delitev v obliki odtujitve določene nepremičnine iz zaščitene kmetije, če ta postane del druge zaščitene kmetije ali kmetije oziroma kmetijskega zemljišča v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika, če se odtujijo stavbna zemljišča ali zemljišča, ki jih je po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev dovoljeno nakloniti z oporoko) ter (2) glede na pridobitelja (tako, da lahko lastnik zaščiteno kmetijo odtuji v korist katerega od pridobiteljev, določenih z zakonom). V obeh primerih velja še dodatna omejitev, da mora zaščitena kmetija po razpolaganju še nadalje izpolnjevati pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev (prvi odstavek 18. člena ZKZ). Ti so določeni v prvem odstavku 2. člena ZDKZ, in sicer pogoj velikosti (najmanj 5 ha in...
VSRS Sodba X Ips 472/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.12.2011dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – dejanska dobava blaga kot pogoj za odbitek – na računu naveden datum dobave ni resničen - – avansni račun – račun za prejeto predplačiloBlago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
VSRS Sodba X Ips 207/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.11.2015dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - kriteriji za brezplačno pravno pomoč - odprava upravnega aktaV kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
VSRS Sklep X Ips 116/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2015dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča - pogoj finančnega jamstva - ustreznost poroštvene izjave - načelo zakonitosti delovanja uprave - upoštevno materialno pravoPri odločanju o upravnih zadevah morajo upravni organi skladno z načelom zakonitosti delovanja uprave (120. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) svojo pravno presojo in s tem povezano ugotavljanje dejanskega stanja utemeljevati zgolj na predpisih in pravnih vprašanjih, ki jih kot pogoj za odločitev v zadevi določa materialni predpis. Pri tem svoje presoje ne smejo širiti na vprašanja, ki iz tega materialnega predpisa ne izhajajo, prav tako pa svoje odločitve ne smejo utemeljevati na predpisih, ki za odločitev v obravnavani zadevi niso upoštevni. Poroštvena izjava kot izraz obligacijskopravnega razmerja je z upravnopravnega vidika akt poslovanja (občine oziroma upravljavca odlagališča), z vidika predmetnega postopka pa dejstvo, ki ga je treba presoditi. Obstoj ustreznega finančnega jamstva kot pravno relevantnega dejstva, ki ga dokazuje poroštvena izjava, je v obravnavani zadevi zato odvisna od vprašanja, ali je poroštveno...
VSRS Sodba X Ips 178/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2015dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - udeležba davčnega zavezanca v inšpekcijskem postopku pri plačniku davka - nadzor zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - akontacija dohodnine - obračun davčnega odtegljaja - davek po odbitku - plačnik davka kot posrednik - odmera dohodnine na letni ravni - obnova postopka odmere dohodnine - pravica do izjave - nevezanost na ugotovitve davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davkaKer revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj. Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku inšpekcijskega nadzora...
VSRS sodba II Ips 244/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.10.2015zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - obseg zavarovalnega kritja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - razlaga direktive - razlaga pogodbe - pojem prometne nesreče - pojem uporabe vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - načela obligacijskega prava - odločba SEU - pristojnost SEUV skladu z določbo 267. člena PDEU SEU ni pristojno presojati nacionalne zakonodaje članic EU, ki ni v povezavi z evropsko zakonodajo. V spornem primeru sta pravdni stranki sklenili - ne obvezno zavarovanje v cestnem prometu - temveč prostovoljno - pogodbeno zavarovanje (AO plus), katerega pa Direktiva, kot tudi ne vse druge prejšnje direktive, navedene v sodbi C-162/13 SEU, niti kakšen drug predpis EU ne ureja. Torej ne gre za kogentna pravila evropskega prava, katera bi moralo sodišče uporabiti v konkretnem primeru, s čimer odpade tudi možnost presoje v smislu navedene interpretacije sodbe SEU. To še posebej velja v spornem primeru, ko sta pravdni stranki vezali zavarovalni primer ožje – na škodo nastalo v prometni nesreči in ne na vsakršno uporabo vozila; zgolj v slednjem primeru bi se lahko nakazala možnost posredne evro skladne razlage tudi s pomočjo interpretacije pojma uporabe vozila, kot to izhaja iz navedene sodbe SEU.V spornem primeru gre za pogodbeno avtonomijo...
Sodba I Ips 10713/2010-285Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.09.2013bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - pravice obrambe - zaslišanje prič - načelo neposrednosti - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predlogaSodišče je obsodbo oprlo v odločilni meri na izjavo anonimnega vira oziroma na izpovedbo policista o tem, kako, kdaj in kaj mu je povedal anonimni vir o tem, kar je slišal o kaznivem dejanju ropa. Po smrti avtorja obremenilne izjave od sodišča ni mogoče zahtevati, da bo obdolžencu omogočilo neposredno soočenje z njim, ga pa to ne odveže dolžnosti, da zagotovi obrambi zadostne možnosti za izpodbijanje verodostojnosti te izjave. Ker gre za ključni obremenilni dokaz, breme zagotavljanja te možnosti ni mogoče v celoti naložiti obrambi (kot v primeru razbremenilnih dokazov), temveč je zagotovitev možnosti uresničevanja pravice obdolženca do soočenja in izpodbijanja resničnosti obremenilnih dokazov tudi dolžnost sodišča. Obsojencu je bila kršena pravica do obrambe, ker mu ni bilo omogočeno izvajanje dokazov, s katerimi je poskušal izpodbiti verodostojnost avtorja in resničnost njegove izjave.
Sklep II Ips 192/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.12.1993odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v hiši predvideni za rušenjeSodba sodišča druge stopnje se sklicuje na odlok tožene stranke o zazidalnem načrtu (objavljenem v Uradnih objavah 17/92), ki pa je začel veljati šele po uveljavitvi SZ (19.10.1991). Sodišče druge stopnje tako ni ugotavljalo, ali je ovira za uveljavitev pravice tožnikov do nakupa spornih stanovanj iz 1. odst. 129. člena navedenega zakona obstajala tudi ob njegovi uveljavitvi oz. kasneje vse do poteka 30 dnevnega roka, v katerem je lastnik stanovanja dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo potem, ko je upravičenec vložil zahtevo za prodajo stanovanja (5. odst. 117. člena SZ). Pravno zmotno je bilo zato uporabljeno določilo 1. odst. 129. člena SZ, zaradi česar drugostopno sodišče svoje odločitve ni utemeljilo s pravno odločilnimi dejstvi; to narekuje ponovno presojo zadeve v ponovljenem postopku na podlagi navedenega pravnega izhodišča.
Sodba II Ips 655/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.02.1996osebna služnost - služnost stanovanjaNa podlagi svojih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da sta pravdni stranki s pogodbo z dne 29.10.1984 v celoti uredili medsebojna premoženjskopravna razmerja glede sporne nepremičnine in da tožnika nista uspela dokazati podlage za utemeljenost v tožbi postavljenega zahtevka. Prav tako sta pravilno zaključili, da sta tožnika sporazumno s toženko in njenim možem pridobila kot protivrednost za svoja vlaganja v nepremičnino sina in snahe, dosmrtno pravico brezplačnega stanovanja, ki je (mimo lastninske pravice prav tako) stvarna pravica (v smislu pravila 521 občega državljanskega zakonika). Pravno pravilno je tudi razlogovanje nižjih sodišč, da je motiv za sklenitev posla (ki naj bi odpadel zaradi smrti sina tožnikov) lahko pravno pomemben le pri brezplačnih pogodbah, ki pa niso bile predmet spora.
Sodba I Up 980/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2003enkratna denarna pomoč - veljavnost podzakonskih predpisov - prevzem obveznosti Republike Slovenije od nekdanje SFRJKer je pravica do enkratne denarne pomoči obstojala ves čas od tožnikovega služenja vojaške obveznosti v JLA pa do danes, in ker je RS ob izključitvi ZSOS iz slovenskega pravnega sistema dne 8.5.1991 prevzela obveznosti do slovenskih državljanov, ki so služili v JLA, je v postopku treba ugotavljati, ali tožniku ta pravica pripada po sedaj veljavnem ZObr. Ni pa skupaj z ZOZ prenehala veljati tudi Uredba o uveljavljanju pravice do enkratne pomoči in o zneskih te pomoči, ker z ZOZ ni bila izrecno razveljavljena.
Sodba I Up 1183/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.05.2006davek na dodano vrednost - uveljavljanje odbitka vstopnega DDV - identifikacija davčnega zavezanca - napačna navedba firmeČe je na računih navedeno delno napačno ime davčnega zavezanca, je pa pravilno navedena njegova davčna številka, samo zaradi tega ni mogoče šteti, da identifikacija davčnega zavezanca ni možna in da zato ne more uveljavljati odbitka vstopnega DDV.
Sodba I Up 667/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.09.2004prometni davek - kurilno olje oz. plinsko olje D2 - obarvanje - pogojna davčna oprostitev - ugotavljanje davčne osnove z ocenitvijoČe želi oseba uveljaviti pogojno davčno oprostitev, ker da ne gre za promet blaga končnemu potrošniku, mora izkazati, da so za promet brez plačila prometnega davka izpolnjeni pogoji iz 6. in 7. člena ZPD. Če naftni derivat ni obarvan na predpisan način, pa se ga kljub temu prodaja kot kurilno olje, je dolžan zavezanec plačati razliko prometnega davka, pri čemer se osnova ugotavlja na podlagi ocene. V tem primeru mora davčni organ davčnega zavezanca seznaniti ne le z rezultatom cenitve, temveč tudi z izhodišči, presojami, zaključki in uporabljeno metodo cenitve.
Sodba I Up 292/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.07.2008azil - status begunca - preganjanje - subsidiarna zaščita - utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodoTožena stranka s tem, ko izrecno ugotavlja, da je bil tožnik preganjan v PMR kot delu ozemlja Moldavije, priznava tak status kot subjektom preganjanja posredno, torej tudi organom PMR, kar pa bi bilo lahko v obravnavanem primeru relevantno le, če bi bil tožnik moldavski državljan ali pa oseba brez državljanstva. Ker pa je tožnik ukrajinski državljan, ki ne uveljavlja preganjanja tudi v matični državi, temveč le v PMR, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca kot tudi ne tožnici, ki svoji prošnji utemeljujeta z razlogi tožnika.
Sodba U 538/93-5Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.02.1995status begunca - pogoji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeTožena stranka (Vlada RS) in prvostopni organ (Ministrstvo za notranje zadeve) sta se v obrazložitvi svojih odločb (prvostopni organ je tožeči stranki zavrnil vlogo za priznanje statusa begunca, tožena stranka pa zavrnila njeno pritožbo zoper prvostopno odločbo) ukvarjala le z razlogom pobega tožeče stranke iz takratne JLA (januar 1992), nista pa razčistila vseh relevantnih okoliščin, po navedbah tožeče stranke med upravnim postopkom, ki se nanašajo na preganjanje tožeče stranke in njene družine v domačem kraju v Vojvodini in ki so navedene kot razlogi za pridobitev statusa begunca v zakonu o tujcih in v konvenciji o statusu beguncev.
Sklep II Ips 631/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.11.2006dokazovanje - zaslišanje izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki - prepoved osebnih stikovToženec se je do doktrinarne trditve izvedenca, da stiki v zaporu niso primerni, torej opredelil. Z očitkom, da izvedenec ni upošteval tega, da so v zaporu posebni prostori za obiske in da je tam tudi posebna socialna služba, pa je odprl pot nadaljnji procesni obravnavi spornega vprašanja. V skladu z pravilom o tem, kdaj je treba izvedenca tudi zaslišati na obravnavi, bi torej sodišče prve stopnje moralo izvedenca povabiti na glavno obravnavo ter strankam omogočiti, da mu zastavljajo vprašanja in terjajo pojasnila. Ker tega ni storilo, je ravnalo v nasprotju z načelom neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga ureja tudi 253. člen ZPP ter načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP), ki je konkretizirano tudi v 289. členu ZPP.
Sodba U 1503/93Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.09.1995patent - postopek za priznanje pravic - prednostna pravica - roki - zamuda materialnega prekluzivnega roka - kršitev pravil postopkaRok za priznanje prednostne pravice za patent v Republiki Sloveniji po določbah 48. člena zakona o industrijski lastnini, ki določa pogoje za priznanje prednostne pravice za patent pripadnikom Pariške unije in njihovim upravičencem za prvo veljavno prijavo določenega izuma za patent po nacionalni zakonodaji posamezne države unije ali po dvostranskih oziroma večstranskih pogodbah med državami unije po določbah 4. člena Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine, je prekluzivni materialni in procesni rok po 103. členu ZUP, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje. Pri zamudi materialnega roka ugasne neuveljavljena pravica. Zato je treba ugotoviti, ali je bil zamujen materialni rok.
Sodba U 531/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.11.1996pravica do osebnih stikovPri odločanju o stikih roditelja z otrokom gre predvsem za uresničevanje otrokove koristi. Tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, ima pravico do osebnih stikov z njim, razen če center za socialno delo glede na koristi otroka ne odloči drugače (106. člen ZZZDR). Otrokove koristi so tudi po konvenciji glavno vodilo vseh dejavnosti v zvezi z otroki (3., 9. in 18. člen konvencije). Mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom in njenega odklonilnega stališča ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice (4., 102. in 114. člen ZZZDR); za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa mora ponuditi dokaze v skladu s 137. členom ZUP.
Sklep III Ips 18/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.06.2006prekinitev postopka pred sodiščem prve stopnje - izbris družbe iz sodnega registra - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sodba, izdana zoper neobstoječo pravno osebo - poprava sodne odločbe - pravni interesV tem sporu ne gre za isto situacijo kot v sporu pod opr. št. III Ips 41/97, v katerem so bila pred prekinitvijo postopka opravljena že vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje in je bilo treba (na seji senata) izdati samo še odločbo, ki je procesno dejanje izključno samo sodišča. V tem sporu je namreč sodišče druge stopnje izdalo sodbo zoper izbrisano toženo stranko, potem ko je postopek že nadaljevalo zoper njeno pravno naslednico (njeno edino družbenico). Zato ni utemeljeno smiselno sklicevanje sodišča druge stopnje na razloge sodbe VS RS z dne 4.12.1998, opr. št. III Ips 41/97.
Sklep VIII Ips 109/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.11.1997delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - kršitev delovnih obveznosti - revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSodišče prve stopnje je odločbo disciplinske komisije tako spremenilo, da je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložilo za dobo enega leta. Zoper sodbo se je pritožil toženec, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z njegovim stališčem, da kršitve tožnik ni storil naklepno in da so podane olajševalne okoliščine, zaradi katerih je pogojna odložitev disciplinskega ukrepa utemeljena. Toženčevi reviziji je sodišče ugodilo, ker so disciplinski organi ugotovili, da je tožnik storil kršitev delovnih obveznosti iz malomarnosti, iz obrazložitve sodbe pa ni razvidno katere olajševalne okoliščine je sodišče upoštevalo pri spremembi ukrepa.

Izberi vse|Izvozi izbrane