Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8056cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba II Ips 316/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2015načelo specialnosti - lastninska pravica na nepremičnini - poslovni prostor - ugotovitev lastninske pravice na delu poslovnega prostora - stvarnopravno varstvo - dejanska etažna lastnina - oblikovanje tožbenega zahtevka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravdni postopek - razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtLZgolj površinsko oddeljen del (enotnega) poslovnega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, nima stvarnopravne samostojnosti in kot tak ne more biti samostojen predmet stvarnopravnih pravic. V sodni praksi ni najti jasnega in dokončnega odgovora na vprašanje pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka, ko gre za uveljavljanje stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine. Ker lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje oziroma je etažna lastnina lahko predmet razpolaganja zgolj kot celota, mora tožbeni zahtevek določno zajeti obe komponenti, tj. identifikacija posameznega dela z določno opredelitvijo solastniškega dela na skupnih delih in pripadajočem zemljišču. Kljub zemljiškoknjižni neizvedljivosti takega zahtevka (zaradi nevzpostavitve etažne lastnine) mu pravnega varstva ni mogoče odreči, saj njegova ugoditev predstavlja za tožečo stranko prvi korak k vzpostavitvi etažne...
VSRS sodba II Ips 230/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015dopuščena revizija - osebnostne pravice - pravica do svobode izražanje - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva ocena - aktualna družbena tema - dodelitev zadeve drugemu sodniku - sodba Vrhovnega sodišča II Ips 340/2011Vrhovno sodišče po dopolnjeni obrazložitvi sodišča druge stopnje ocenjuje, da vse okoliščine obravnavane zadeve vendarle utemeljujejo sklep, da je bil namen toženca v prvi vrsti slovenski javnosti kritično prikazati dogajanje v Slovenski katoliški cerkvi v tranzicijskem obdobju. Avtor namreč v članku utemeljuje, da je vplivni del Cerkve želel z izdajo te monografije in z omejitvijo prikaza na posamezne primere v povojnem obdobju prehiteti bolj pomembno analizo povezav med Udbo in slovensko cerkvijo v letih slovenske tranzicije, ki je po mnenju avtorja služila uresničevanju finančno-političnih ciljev določenih lobijev v slovenski Katoliški cerkvi. Izid tožničine monografije je uporabil le kot izhodišče za nadaljnjo obravnavo za javnost pomembnih vprašanj, zato je pravilna ocena, da kljub žaljivi navedbi prvemu tožencu ni šlo zgolj za žalitev tožnice ampak predvsem za vplivanje na razpravo v zadevi javnega pomena. Vrhovno sodišče zato soglaša z oceno sodišča...
VSRS Sodba X Ips 266/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.11.2015dovoljena revizija - vrednostni kriterij - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova upravnega postopka - odločba izdana v obnovljenem postopku - odpravljen sklep o obnovi postopka - ugoditev revizijiGlede na stanje stvari v konkretni zadevi (obstoj pravnomočne odločbe, izdane v obnovljenem postopku, in pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s to odločbo ob hkrati pravnomočno odpravljenem sklepu o obnovi postopka) je Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in sodnega varstva (23. člen Ustave RS) reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke, izdano v obnovljenem postopku. Glede na določbe 268. člena in 270. člena ZUP se namreč odločba izda v obnovljenem postopku le na podlagi sklepa oziroma odločbe o uvedbi oziroma dovolitvi obnove, ta pa je bil s (sicer kasnejšo) sodbo prvostopenjskega sodišča pravnomočno odpravljen. Postopek se mora zato v celoti vrniti v stanje pred izdajo izpodbijanega upravnega akta in revidentke posledice odločbe, izdane v obnovljenem postopku, ne smejo zadeti, do česar bi v primeru, da v tem upravnem...
VSRS Sodba X Ips 40/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.11.2015dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - vrednotenje stavbnih zemljišč - stanje zemljišča po času odvzema iz posesti - izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč - enoten faktor za vrednotenje stavbnih zemljišč - exceptio illegalis - glavna obravnava v upravnem sporuPodržavljenje na podlagi ZNNZ se je izvedlo v dveh fazah, najprej z nacionalizacijo lastninske pravice, nato pa z odvzemom pravice uporabe in izročitvijo zemljišča v posest občini oziroma drugemu uporabniku. Ker je do dokončnih učinkov podržavljenja prišlo šele z odvzemom nepremičnine iz posesti prejšnjega lastnika, je v obravnavani zadevi to tisti čas, ki je pravno odločilen za ugotavljanje stanja podržavljenega zemljišča za potrebe vrednotenja po določbah 44. člena ZDen.Ker pravilo iz prvega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena ZDen ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja, nezakonitosti in neustavnosti ureditve iz 13. in 14. člena Navodila ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na tržno vrednost stavbnega zemljišča glede na njegovo lokacijo. Ker tudi vzpostavljanje enakosti med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona, ne temelji na tržni vrednosti premoženja,...
VSRS Sodba X Ips 251/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.11.2015dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - izbira brezplačnega odvetnika v kazenskem postopku - razmerje med ZBPP in ZKP - zagovornik po uradni dolžnosti - pravico do obrambe z zagovornikom v kazenskem postopkuZ vidika ureditve brezplačne pravne pomoči pomeni ureditev iz 97. člena ZKP lex specialis. S tem se torej splošna ureditev ZBPP izključuje(le) toliko in v tistem delu, ki je s to posebno ureditvijo izključen.Specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po ZKP torej nastopi le v primerih obveznega zastopanja, če si obdolženec sam ne izbere zagovornika in je postavljen zagovornik s strani sodišča.Zato ZBPP ni mogoče razlagati tako, da se specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po 97. členu ZKP nanaša tudi na primere, ko do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti ni prišlo, ker si ga je izbral pooblaščenec sam. Tako je razlaga 3. člena ZBPP, po kateri je specialna ureditev ZKP izključila uporabo ZBPP v vseh primerih obvezne obrambe z zagovornikom po 70. členu ZKP, napačna.Enako pravilo medsebojnega razmerja med ZBPP in ZKP nastopi tedaj, kadar postavitev zagovornika po uradni dolžnosti preneha skladno z zakonom.
VSRS Sklep I Up 320/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2015začasna odredba - dostop do volišča - časovna omejenost za izdajo začasne odredbe - uporaba ZIZ v upravnem sporuPo presoji Vrhovnega sodišča bi sicer moralo sodišče prve stopnje o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločiti po vsebini in je ne bi smelo zavreči iz razloga, da je v tej zadevi že odločilo o tožbi, saj se začasna odredba lahko izda do izdaje pravnomočne odločbe (drugi odstavek 32. člena ZUS-1), sodba sodišča prve stopnje pa še ni pravnomočna. Sodišče prve stopnje bi lahko torej ob sodbi izdalo tudi začasno odredbo z učinkom do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Ker pa je za izdajo začasne odredbe ob odločanju o pritožbi v upravnem sporu pristojno tudi Vrhovno sodišče, je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva pritožnikov njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe Vrhovno sodišče presojalo po vsebini in na tej podlagi odločilo o zakonitosti sklepa sodišča prve stopnje.Glede na to, da se zahteva za izdajo začasne odredbe nanaša na bodoče ravnanje tožene stranke, torej na omogočanje uresničevanja volilne pravice pritožnikov ob glasovanju...
VSRS sklep II Ips 171/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.10.2015občina - zastopanje - civilnopravna razmerja - urejanje zastopanje občine - župan - pooblastilo - prekoračitev pooblastila - zadeve javnega pomena - lokalna samouprava - prostorsko urejanje - ničnost pogodbeUpravičenost župana za zastopanje občine temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastila in ker zakon kakšnih omejitev zastopanja ne določa, do položaja, da bi kot zastopnik prekoračil pooblastilo, praviloma niti ne more priti. Vprašanje (pravilnega) zastopanja je treba ločiti od vprašanja, v katera pravna razmerja lahko občina vstopa kot oseba civilnega prava (in ne kot oseba javnega prava) oziroma o katerih zadevah lahko kot drugim strankam enakopraven (prirejen) subjekt sklepa pogodbe. V obsegu, v katerem opravlja zadeve javnopravnega pomena, občina v okviru javnopravnih pooblastil izvršuje oblast. Pogodbeno, civilnopravno urejanje teh razmerij je izključeno ali pa dopustno v strogih formalnih okvirih, ki zagotavljajo varstvo javne koristi nad koristjo posameznika. Načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov sodi med lokalne zadeve javnega pomena, torej zadeve, ki jih občina opravlja...
VSRS sodba VIII Ips 255/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.12.2015institucionalno varstvo - upravičenci - doplačilo - izračun cenEna izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 93/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.10.2015pokojninska osnova - oblikovanje pokojninske osnove - upoštevanje odškodnine zaradi skrajšanja odpovednega roka - upoštevanje odpravnine - poimenovanje izplačila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokazovPravilno je tolmačenje, da se sicer v pokojninsko osnovo poleg plače vštevajo tudi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje, razen izjem iz 42. člena ZPIZ-1. Poimenovanje izplačila kot odpravnine v sporazumu o ureditvi medsebojnih razmerjih ob razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi tožnika in bivšega delodajalca samo po sebi ne more biti odločilno za presojo o dejanski naravi tega prejemka, še manj pa, da bi ta prejemek le zaradi poimenovanja vključili v odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica delavca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Neizvedba predlaganih dokazov, s katerimi tožnik dodatno dokazuje svoje trditve o naravi izplačila, za katerega trdi, da bi se moralo upoštevati v njegovo pokojninsko osnovo (in od katerega naj bi bili v celoti plačani davki in prispevki), predstavlja bistveno...
VSRS sodba II Ips 99/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015volilna pravica - kršitev volilne pravice - odgovornost države - sodno varstvo volilne pravice - pravica do povrnitve škode - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škodaV 26. členu Ustave so urejene le predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti države (protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza med njima), zato je za vsa ostala vprašanja, ki v tej določbi Ustave niso urejena, po pravni analogiji treba uporabiti splošna pravila civilnega prava. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je zakonodajalec omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. Ker volilne ni mogoče šteti med osebnostne pravice, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ.Ker je pravica do povračila škode iz 26. člena URS v razmerju do ostalih postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti (23., 25., 153., 157. in 160. člen URS), sekundarna, sodno varstvo volilne pravice pa je v...
VSRS sodba II Ips 242/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.10.2015pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - zapadlost terjatve - nova dejstva - pritožba - uveljavljanje nezapadlosti terjatve v pritožbi - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - izpodbijanje obstoja škode v pritožbi - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes za uveljavljanje procesnih kršitevZapadlost terjatve pred sodiščem prve stopnje ni bila sporna oziroma toženka ni podala nobenih ugovorov s tem v zvezi, zato se sodišče prve stopnje s tem pravilno ni ukvarjalo. Zmotno pa je sklepanje toženke, da so trditve o zapadlosti terjatve potrebne že za samo sklepčnost tožbe. Šele ob ustreznem ugovoru toženke bi bil tožnik dolžan dopolniti svoje navedbe. Ne gre za sodbo presenečenja, če je sodišče druge stopnje ob drugem sojenju, potem ko je Vrhovno sodišče njegovo sodbo razveljavilo in ga opozorilo, da preizkusi pravočasnost pritožbenih navedb, drugače kot predhodno, presodilo, da so prepozne. Nasprotno bi bila sodba, če bi sodišče ugotavljalo obseg in višino škode, čeprav to pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, presenečenje za tožečo stranko. Tožnik bi bil dolžan dopolniti svoje navedbe, če bi toženka obstoju in višini škode ugovarjala. Šele v tem položaju bi sodišče morda moralo opraviti materialno procesno vodstvo in tožnika...
VSRS sklep II Ips 185/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.10.2015vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravni postopek - prekluzija v nepravdnem postopkuV obravnavani zadevi je prišlo do prehoda premoženja že po samem Odloku AVNOJ dne 6. 2. 1945 in kasnejša zaplemba v kazenskem postopku (sodba II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945) ni pravno upoštevna, saj je premoženje prešlo v državno last že pred njeno izdajo. Odločbe zaplembenih komisij in sklepi sodišč so bile le dekleratorne odločbe o izvršitvi zaplembenega premoženja, ki je bilo pred tem v konkretnem primeru podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ (5. člen Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe; Ur. l. SFRJ, št. 16/46). Kljub izrečeni zaplembi s kazensko sodbo premoženje ni bilo odvzeto s tem aktom, ker ga v trenutku, ko je bila izrečena sodba pravnomočna, obsojena oseba ni več imela. Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah in sta zato sodišči pri odločitvi o pravni podlagi podržavljenja pravilno upoštevati tudi zaplembeno...
VSRS sodba III Ips 33/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.09.2015avtorska pravica - imetnik avtorske pravice - fonogrami - pravica do nadomestila - pravica do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasno dovoljenje - individualno uveljavljanje avtorskih pravic - odločanje po prostem preudarku - diskrecijska pravica - postopek izdaje dovoljenjaSama pravica do nadomestila imetnikom pravic na fonogramih ne nastane šele s podelitvijo dovoljenja kolektivni organizaciji. Vendar pa je uveljavitev te pravice mogoča le na način, določen v ZASP. URSIL je z določitvijo roka in pogojev za začasno kolektivno uveljavljanje pravice ravnal v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZASP. Ker gre v primerih iz tretjega odstavka 189. člena ZASP zgolj za prehodno obliko kolektivnega upravljanja, je zakonodajalec URSIL za postopke izdaje začasnega dovoljenja podelil celo pravico odločanja po prostem preudarku. S tem je bil konkretiziran zgolj način izvrševanja avtorske pravice, ni pa bilo poseženo v samo pravico. ZASP je v četrtem odstavku 189. člena izjemoma dopustil individualno uveljavljanje pravic, ki se sicer lahko po zakonu uveljavljajo samo kolektivno, vendar le, dokler URSIL ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno uveljavljanje ali dokler ni sklenjena ustrezna kolektivna avtorska pogodba. To pomeni, da je bilo imetnikom...
VSRS Sodba X Ips 420/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.12.2015dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore za proizvodnjo električne energije - obnovljivi viri - varstvo pravnih pričakovanj - prepoved retroaktivnostiVrhovno sodišče o dovoljenosti revizije odloča na podlagi ZUS-1 ob primerni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V postopku odločanja o dovoljenosti revizije po 83. členu ZUS-1 pa procesno jamstvo obrazloženosti ni niti primarno niti odločilno. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že vzpostavilo obsežno prakso, iz katere je razvidno, na podlagi kakšnih zahtev bo revizijo dovoljevalo in s tem že doseglo stopnjo jasnosti in preglednosti, ki strankam omogoča jasno zavedanje njihovih procesnih možnosti glede dovoljenosti revizije. Vrednotenje teh zahtev v konkretnem primeru pa je kot presoja zakonskega prava v končni pristojnosti Vrhovnega sodišča samega. Niti z vidika ustavnih niti zakonskih zahtev Vrhovno sodišče ne vidi dolžnosti vsebinsko podrobneje obrazložiti odločitev o tem, da ne bo dovolilo revizije kot izrednega pravnega sredstva, ki ga človekove pravice ne terjajo. Tudi ob odsotnosti podrobnejše obrazložitve takega sklepa pa se v...
VSRS Sklep I Up 348/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.11.2015opravljanje sodniške funkcije - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - prenehanje sodniške funkcije - dejanja tožene stranke izvedena pred izdajo odločbe o prenehanju sodniške funkcije - pristojnost - delovno ali upravno sodiščePritožnica v svojem tožbenem zahtevku zahteva izdajo ugotovitvene sodbe, s katero bi sodišče v upravnem sporu presodilo o kršitvi njenih ustavnih pravic z dejanji tožene stranke, saj drugih zahtevkov ne podaja. Pri tem ima pritožnica prav, ko v svojih vlogah opozarja na pomembne pravne vidike položaja sodnika, ki je na podlagi izvolitve v sodniško funkcijo v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (1. člen ZSS), kar pomeni, da njegovo razmerje do Republike Slovenije vzpostavljajo, spreminjajo in ukinjajo javnopravni akti državnih organov (Državnega zbora, Sodnega sveta, itd.). S tega vidika spori glede temeljnega razmerja med sodnikom in Republiko Slovenjo niso delovnopravnega značaja in ne temeljijo na zasebnopravnem razmerju med delodajalcem in delojemalcem.V sodni praksi je glede na jasno zakonsko določbo nesporno, da sodniku preneha sodniška funkcija po samem zakonu s potrditvijo ocene s strani Sodnega sveta, da sodnik ne ustreza sodniški službi (33. člen v povezavi...
VSRS sodba II Ips 33/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015res iudicata - objektivne meje pravnomočnosti - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno breme - nova dejstva in dokazi - zastopanje pravdno nesposobne stranke - zakoniti zastopnik - ničnost pooblastila - kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - ugotovitev lastninske pravice - poslovna sposobnost - enotno sosporništvo - predhodno vprašanje - dejstva ugotovljena v drugi pravdi - preskakovanje pravnih sredstevV teoriji in prevladujoči novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Določbe, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, namreč ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, temveč se je pri odločanju treba vprašati predvsem o namenu zakonske določbe, da mora pravdno nesposobno stranko v pravdi zastopati zakoniti zastopnik. Namen navedene zakonske določbe pa je izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev z...
VSRS sodba VIII Ips 125/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.12.2015razrešitev direktorja javnega zavoda - objava prostega delovnega mesta - omejitev zaposlovanja - nasprotje interesovV skladu s 3. alinejo drugega odstavka 38. člena ZZ je pristojni organ zavoda dolžan razrešiti direktorja, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi. Tožnik v zvezi z zaposlitvijo svoje soproge ni ravnal v skladu s predpisi. Tako ni ravnal v skladu z prvim odstavkom 23. člena takrat veljavnega ZDR. Ta je določal, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto, pri čemer rok za prijavo ne sme biti krajši od petih dni. Tožnik je pri sklepanju druge, tretje, četrte in pete pogodbe o zaposlitvi s svojo soprogo ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 183. člena ZUJF, ker pred sklenitvijo teh pogodb ni pridobil soglasja Sveta tožene stranke, prav tako pa tudi ni imel soglasja pristojnega ministra. Predpis, ki ga je tožnik kršil v zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi je določba 38. člena ZIntPK. Ta določa, da mora...
VSRS Sodba I Up 145/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2015mednarodna zaščita - status begunca - splošna verodostojnost prosilca - preganjanje zaradi istospolne usmerjenosti - pripadnost določeni družbeni skupini - sodna odločba o statusu begunca kot dovoljenje za stalno prebivanje - neposredna izvedba dokazov - prosta presoja dokazov - prevod subjektivnih vprašanjPri ugotavljanju splošne verodostojnosti je treba upoštevati ne le elemente, ki govorijo v škodo, ampak tudi v prid prosilčevi verodostojnosti, in upoštevati posameznikovo subjektivno dojemanje dogodkov ter vpliv poteka časa na pomnjenje.Kaznivost homoseksualnih dejanj v državi je pokazatelj, da družba dojema osebe, ki taka dejanja prakticirajo, za nesprejemljive in zato drugačne, s tem pa za pripadnike določene družbene skupine. Vendar sodba C-199/12 do C-201/12 ne izpostavlja kaznivosti tovrstnih ravnanj kot okoliščine, ki mora biti vselej podana, da je mogoče šteti, da družba neko skupino dojema kot (od sebe) različno.Odločitev, da sodna odločba o priznanju statusa begunca velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, začne učinkovati s pravnomočnostjo sodbe.Vprašanje „ali menite, da je bilo srečanje v kavarni z napadalci slučajno, ali pa je bilo srečanje vnaprej predvideno in posilstvo načrtovano, še preden ste se spoznali v kavarni?“ pomeni...
VSRS sodba VIII Ips 293/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.12.2015dopuščena revizija - odpravnina ob upokojitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlogTožnik je izpolnil oba v prvem odstavku 132. člena ZDR določena pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi: pogodba o zaposlitvi mu je prenehala 9. 10. 2012, ko se je iztekel odpovedni rok, določen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takoj naslednjega dne, to je 10. 10. 2012, pa se je tožnik upokojil. Med statusom zaposlenega in statusom upokojenca tako ni bilo nobene časovne prekinitve. Kumulativno sta bila izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 132. člena ZDR, to je, da je tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi in se je upokojil takoj po prenehanju delovnega razmerja.Tožnik ni sprejel ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, zato na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR ni imel pravice do odpravnine po 109. členu ZDR. Določba petega odstavka 132. člena ZDR onemogoča, da bi delavec hkrati prejel odpravnino ob upokojitvi in odpravnino po 109. členu ZDR oziroma delavcu omogoča...
VSRS Sklep I Up 177/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.09.2015mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne oblike zaščite - resna škoda - (ne) obstoj pravno odločilnih razlogov v odločbi tožene stranke - pritožba tožene stranke - dokazna ocena tožene stranke glede varnostne situacije - Ukrajina - notranja razselitev - subjektivne okoliščine - mladoletni prosilec - procesne pravice mladoletnih prosilcevTudi tožnik v tožbi ni uveljavljal, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, niti da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, temveč je predvsem izpodbijal dokazno oceno tožene stranke glede varnostne situacije v tam navedeni regiji in glede možnosti notranje razselitve ter da pri odločanju o subsidiarni zaščiti ni upoštevala specifičnih oziroma subjektivnih tožnikovih okoliščin. Ali pa je dokazna ocena tožene stranke pravilna in je za svojo odločitev navedla pravilne razloge ter ali je pri svoji odločitvi upoštevala vsa relevantna dejstva in okoliščine, pa je stvar presoje sodišča prve stopnje, ki jo bo moralo opraviti v novem postopku. Res je, da mora varovati in skrbeti za pravice mladoletnega prosilca med drugim tudi tožena stranka ves čas postopka, vendar je ZMZ za varstvo mladoletnih prosilcev z namenom dejanske zaščite njihovih interesov in pravic določil poleg pooblaščenca tudi zakonitega zastopnika, katerih naloga je,...

Izberi vse|Izvozi izbrane