Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8458cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep II Ips 171/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.11.2019odgovornost države - odgovornost države za delo njenih organov - odgovornost države za delo sodišč - Center za socialno delo (CSD) - odgovornost države za delo CSD - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - obligacija prizadevanja - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - pravica do družinskega življenja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - pravica do odškodnine in trajanje sodnega postopka - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - bodoča škodaVzročne zveze med postopanjem in odločanjem sodišča in tožnikovim duševnim trpljenjempo presoji pritožbenega sodišča ni zato, ker je takrat, ko je sodišče zvedelo za odtujevanje otrok tožniku, njuna odtujenost od očeta napredovala že do tiste stopnje, ko stiki po mnenju izvedencev otrokoma ne bi bili več v korist. Otroka sta, resda pod vplivom matere, do očeta izjemno hitro razvila negativen odnos, stiki pa bi jima bili v korist le, če bi se pričeli izvajati najpozneje eno leto po začetku spora, razen, če bi ju (a ju ni) k njim spodbujala mati. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je zaključek o tem, da bi eno leto po začetku spora še lahko vzpostavili stike, da bi bili ti otrokoma v korist, oprlo na mnenje psihologa. Iz tega je izpeljalo zaključek, da je skoraj ves čas, ki je bil na razpolago za uvedbo otrokoma koristnih stikov, potekel že pred razvezno pravdo. Sodišče torej glede na navedeno in ker sta se zakonca še v razvezni pravdi več mesecev poskušala...
VSRS Sklep Cp 6/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.05.2020predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti - praksa SEU - materialno procesno vodstvo - izčrpanje pravnih sredstevZa konkretno presojo je bistveno, da predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdil, da po seznanitvi s sporno sodno odločbo ni imel možnosti, da jo izpodbija v državi izvora. Ker je bilo trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za priznanje tuje sodne odločbe, na predlagatelju, bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora. Tudi ESČP je v sodbi Avotiņš proti Latviji pojasnilo, da zahteva za izčrpanje pravnih sredstev, ki se nanaša na Uredbo Bruselj I, z vidika garancij iz prvega odstavka 6. člena EKČP ni problematična.
VSRS Sodba X Ips 31/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2020dopuščena revizija - okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - predčasna razrešitev - upravni akt - sodno varstvo v upravnem sporu - razlogi za razrešitev - odločanje o razrešitvi - dodeljeni sodnik - prenehanje opravljanja sodniške službe - dejansko opravljanje sodniške službe - razlaga zakonskih določb - videz nepristranskosti - neodvisnost - zavrnitev revizijeZačasne dodelitve sodnika na Vrhovno sodišče ter s tem možnosti, da je začasno (v celoti ali deloma) oproščen opravljanja sodniške službe, ni mogoče šteti za primer razloga za predčasno razrešitev iz drugega odstavka 35. člena ZVDZ v smislu, da je "prenehal opravljati sodniško službo".Okoliščina, da tožnica ne opravlja sodniške službe, temveč vodi Službo za upravljanje projektov na Vrhovnem sodišču, za kar je zahtevan pogoj biti sodnik, ne more predstavljati okoliščine, ki bi bila lahko razlog za predčasno razrešitev z mesta predsednice volilne komisije.
VSRS Sodba I Ips 6676/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.05.2020predlagalni delikt - predlog za pregon - smrt oškodovanca - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbeV primerih, ko je pravnomočna sodba v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti razveljavljena, postopek nove razsoje ne predstavlja ponovnega kazenskega pregona storilca kaznivega dejanja, temveč gre za preizkus zakonitosti prejšnje pravnomočne sodbe, zato tudi oškodovančevega interesa za kazenski pregon storilca pri predlagalnih deliktih v postopku nove razsoje pri oškodovancu (oziroma pri upravičencih iz 55. člena ZKP) ni treba vnovič ugotavljati in utrjevati.
VSRS Sodba II Ips 136/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.06.2020povrnitev škode - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na spolzkih tleh - oljni madež na tleh - varni delovni pogoji - potrebna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - izključna odgovornost - odškodnina - dopuščena revizijaTla, kjer je padla pri delodajalcu zaposlena tožnica, niso postala zdrsna naključno, nepredvidljivo in neodvrnljivo oziroma kaotično naključno - življenjsko nepričakovano glede na proces, kakršen se sicer opravlja v delovnih prostorih pekarne, ko lahko odletijo določene kapljice, ki povzročijo zdrsnost tal, ne da bi to delavci oziroma zaposleni lahko opazili oziroma bili na to pozorni (dejanske ugotovitve obeh sodišč). Zato ne gre za primer naključno nastale škode in posledične nepravilno uporabljene objektivne odgovornosti, kot meni revidentka. Skrbnost dobrega strokovnjaka je s strani delodajalca v konkretnem primeru terjala preprečitev nastale situacije, ki je sicer lahko nastala hipno, vendar pa vnaprej predvidljivo in v nastalem rizičnem trenutku tudi odvrnljivo.
VSRS Sodba II Ips 107/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.05.2020odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - odgovornost imetnikov motornih vozil - pojem nevarne stvari - krivda - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - izključna odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - dopuščena revizijaDoločilo 154. člena OZ je specialno v pomenu določitve kriterijev za porazdelitev (krivdnih in objektivnih) odgovornosti med več imetniki motornih vozil. Sodna praksa v primerih obojestranske krivde imetnikov motornih vozil, torej v situacijah, ki jih ureja drugi odstavek 154. člen OZ, krivdo imetnikov upošteva zgolj kot enega od (so)kriterijev za porazdelitev odgovornosti, prispevka obeh imetnikov k nastali škodi pa ovrednoti po oceni vseh okoliščin primera in pri tem da ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nastalo škodo, ob upoštevanju teže kršitev cestnoprometnih predpisov imetnikov motornih vozil in stopnje nevarnosti, ki izhaja iz posameznega motornega vozila. Praksa je drugačna v primerih, kadar do škode pride po izključni krivdi enega od imetnikov v nesreči udeleženih vozil. Tedaj je treba dejansko stanje subsumirati pod določilo prvega odstavka 154. člena OZ, ki jasno določa izključno odgovornost krivdno odgovornega...
VSRS Sodba XI Ips 63499/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.07.2020pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - zahteva za izločitev dokazov - faze postopka - obstoj utemeljenega suma - ponovitvena nevarnost - begosumnostOkoliščina, da o zahtevah obrambe za izločitev dokazov še ni bilo pravnomočno odločeno, nima nobenega vpliva na zaključek preiskave.
VSRS Sklep VIII Ips 18/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.06.2020tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojak - delovna obveznostPri presoji materialnopravne pravilnosti stališča, da tudi sodelovanje na vsakodnevnih sestankih z nadrejenimi (pri čemer je treba poudariti, da je sodišče druge stopnje obstoj teh sestankov ugotovilo samo, mimo dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje) pomeni opravljanje dela, ki je tožnici onemogočalo tedenski počitek, je treba opozoriti, da je takšen zaključek najmanj preuranjen. Sodišče ni ugotavljalo niti kakšni so ti sestanki bili, niti kako pogosti in ali je bila udeležba na njih za tožnico obvezna. Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča pa so ta vprašanja bistvena za presojo, ali so takšni sestanki lahko pomenili delovno obveznost posameznega pripadnika Slovenske vojske na misiji in s tem kršitev pravice do tedenskega počitka.
VSRS Sodba II Ips 117/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018uporaba tuje stvari v svojo korist - stanovanje - neupravičena pridobitev - dobroverni lastniški posestnik - uporabnina - višina uporabnine - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede navajanja dejstevV razmerju lastnik - nelastnik zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, (a) da je sam lastnik sporne nepremičnine, (b) da jo toženec brezplačno uporablja in (c) da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitve na drugi strani. (Ne)upravičeni uporabnik pa se lahko svoje obveznosti razbremeni, če zatrjuje in dokaže, (a) da je bil dobroverni lastniški posestnik (drugi odstavek 95. člena SPZ) ali (b) da ima z lastnikom sklenjen pravni posel, na podlagi katerega lahko (brezplačno) uporablja sporno nepremičnino, na primer da gre za darilo, ali da je lastnik z dovoljenjem do preklica (prekarijem) privolil v svoje prikrajšanje. Privolitev v prikrajšanje mora biti nedvoumna, kar pomeni, da iz vseh ugotovljenih okoliščin zanesljivo izhaja, da se lastnik strinja z bivanjem tretjih v njegovi nepremičnini. Pravno poslovna volja se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali...
VSRS Sodba II Ips 42/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.09.2020poočitev - poočitev delitve parcele - pripis nepremičnine z.k. vložku - za odločitev nepomembno pravno vprašanje - dopuščena revizijaŠele ko se je revizijsko sodišče seznanilo s celotnim spisom in sta lahko stranki soočili svoje argumente v zvezi z dopuščenim revizijskim vprašanjem, se je izkazalo, da trenutek učinkovanja poočitve delitve parcel za odločitev v zadevi ni pravno relevanten. Revizijsko sodišče zato na dopuščeno revizijsko vprašanje ni odgovarjalo.
VSRS Sklep VIII Ips 26/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.09.2020odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - poslovni razlog - sprememba - delovne naloge - znižanje plačilaOdgovor na prvo revizijsko vprašanje - ali je zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav obseg dela delavca na delovnem mestu ostaja pretežno enak in spremembo pri delu predstavlja črtanje le ene delovne naloge – se torej na načelni ravni glasi, da le minimalne spremembe vsebine in obsega nalog delavca ne predstavljajo utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; od te presoje je odvisen tudi odgovor na drugo vprašanje - ali je delodajalec upravičen v takem primeru ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za isto delo in za 25 % znižano plačo. Reorganizacija delovnega procesa sama po sebi ne pomeni, da že s tem nastopi utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni nepomembno, ali so se pred tem naloge, ki jih tožnica po spremembi ni več opravljala, ker so bile prenesene (in kot kaže obsežno nadgrajene z drugimi nalogami), dejansko izvajale oziroma v kakšnem obsegu so se izvajale, upoštevajoč dotedanjo organiziranost...
VSRS Sodba II Ips 60/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.10.2020neupravičena pridobitev - prodaja nepremičnine - vrnitev danega - nepošteni pridobitelj - nepoštenost - pravni standard - zamudne obresti - dopuščena revizija - začetek teka zamudnih obrestiNepošteni pridobitelj mora plačati zamudne obresti od trenutka, ko je postal nepošten, kar je lahko že v trenutku, ki bi moral oziroma mogel vedeti, da do prejetega denarnega zneska ni upravičen.
VSRS Sodba II Ips 17/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2020dedovanje - izjava o odpovedi dediščini - pozneje najdeno premoženje zapustnika - novo premoženje - pravni interes za tožbo - preklic dedne izjave - izpodbijanje dedne izjave - napake volje - zmota - dopuščena revizijaSklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD). Določba ZD o nepreklicljivosti dedne izjave izhaja iz potrebe po zagotavljanju stabilnosti pravnih razmerij. Čeprav gre za enostranski pravni posel, ima ta premoženjskopravne posledice, primerljive z razpolagalnimi pravnimi posli. S preklicem dedne izjave bi namreč posegli v pravice, ki so jih že pridobili drugi. Stališče revidentke, da bi sodišče moralo v primeru, ko se kasneje najde obsežnejše nove premoženje, dopustiti preklic ali spremembo dane dedne izjave, bi bilo v nasprotju z jasnimi pravnimi pravili...
VSRS Sodba I Ips 21072/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.10.2020kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zatajitve - denarna sredstva na bančnem računu - premična stvar - denar - materializiranost - prilastitevVložnik utemeljeno navaja, da zunanja pojavnost denarja v materialni ali nematerialni obliki ne more biti odločilna za njegovo kazenskopravno varstvo, saj je varovana dobrina, kot je razvidno tudi iz naslova triindvajsetega poglavja KZ-1, ki vsebujejo tovrstna kazniva dejanja, tuje premoženje, temeljno izvršitveno dejanje pa njegov odvzem iz oblasti upravičenca oziroma prilastitev. Dobrina, ki je prizadeta in kazenskopravno varovana, je last v pomenu lastninske pravice, kot temeljne premoženjske pravice, ki jo storilec odvzame upravičencu, tako s prilastitvijo gotovine, kot prilastitvijo knjižnega denarja, oziroma jo v obeh primerih zataji. Zato se je treba strinjati z vložnikom, da ločevanje pojmov "opredmetenega" in knjižnega denarja na način, ki je bil uporabljen v izpodbijani sodbi, ni v skladu z zakonom, k temu pa bi taka razlaga onemogočila učinkovito in celovito pravno varstvo pred odtujitvijo in drugimi sorodnimi kaznivimi dejanji.
VSRS Sodba I Ips 2929/2010-554Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.10.2016bistvene kršitve določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona - nedovoljen dokaz – hišna preiskava – zaseg predmetov – pravica do zasebnosti – komunikacijska zasebnost – presoja pritožbenih navedb - protispisnost - zakonski znaki kaznivega dejanja – sostorilstvo - objektivni element sostorilstva - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - subjektivni element sostorilstva – nadaljevano kaznivo dejanje – eno kaznivo dejanje – enovito kaznivo dejanje – zastaranje kazenskega pregona – premoženjska škoda – odvzem premoženjske koristi – časovna veljavnost kazenskega zakona – milejši zakon - goljufijaObdolženca, ki odločilno prispeva k storitvi kaznivega dejanja, oziroma je bil njegov prispevek že v času skupnega načrtovanja potreben za uspešno izvedbo skupnega načrta, je šteti za storilca.Če gre v ravnanju obdolženca prepoznati tolikšno homogenost ravnanja, da delitev na posamezna kazniva dejanja v okviru posamičnih plačilnih nalogov ne ustreza dejanski življenjski situaciji, gre za enovito kaznivo dejanje goljufije.S tem trenutkom, ko se je premoženje oškodovane družbe zmanjšalo in s svojimi denarnimi sredstvi ni mogla več razpolagati, nastane premoženjska škoda.Besedilo določbe 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ne dopušča uveljavljanja nasprotja med izrekom sodbe in listinami spisa.Komu se premoženjska korist v določeni višini odvzame, je sodišče dolžno v izreku sodne odločbe izrecno navesti in v obrazložitvi svojo odločitev natančno pojasniti.Z izvedbo hišne preiskave se posega v zasebnost uporabnikov stanovanja oziroma uporabnikov...
VSRS Sklep II Ips 264/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019denacionalizacija - odškodnina - upravičenec do odškodnine - banka - reforma bančnega sistema - decentralizacija - sukcesija - pravno nasledstvo - predlagalni nepravdni postopek - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija - koncentracija postopka - smiselna uporaba določb ZPP - edicijska dolžnost - dopuščena revizijaPrekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP. Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili: (1.) denacionalizacijski zavezanci in so (2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Univerzalna sukcesija je lahko popolna ali delna. Ne glede na to, da je premoženje konstitutivni element oblikovanja pravne osebe, pa ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja. Decentralizacija bančnega sistema na načelni ravni ne more pomeniti delnega univerzalnega pravnega nasledstva komunalnih (oziroma poslovnih) bank...
VSRS Sodba I Ips 11881/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.12.2018bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - kriterij obrazloženosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - prikriti preiskovalni ukrepi - odredba - uporaba dobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstevVrhovno sodišče ni moglo preizkusiti zatrjevane kršitve v zvezi z nezakonitostjo postopanja predsednice senata pri zavrženju zahteve za njeno izločitev, saj o tem, zakaj je bila zahteva zavržena, sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče opraviti preizkus zakonitosti odločitve. Sodišče prve stopnje se je pri utemeljevanju svojih dokaznih zaključkov na več mestih v obrazložitvi sodbe sklicevalo na sodbe, izdane zoper soobsojence, ki so krivdo na predobravnavnem naroku priznali oziroma so sklenili sporazum o priznanju krivde (na primer 11., 17., 29. točka obrazložitve sodbe), kar je v luči ustavne pravice do nepristranskega sojenja ter upoštevajoč ustavnoskladno razlago določbe 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP pri Vrhovnemu sodišču vzbudilo dvom v nepristranskost odločanja predsednice senata prvostopenjskega sodišča. Ločevati je treba situacije, ko se pri izvrševanju kaznivega dejanja oseba, zoper katero prikriti...
VSRS Sodba I Ips 31766/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.11.2016bistvene kršitve določb postopka - sklep procesnega vodstva - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - razkritje podatkov zaščitene priče - zasliševanje zaščitene priče - hišna preiskava - nedotakljivost stanovanja - nedovoljeni dokazi - navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi - vročitev obtožnice - zaslišanje preko videokonference - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združbaOdvzem premoženjske koristi ne more biti predmet sporazuma o priznanju krivde.Vse stranke postopka so imele možnost priči R. neposredno zastavljati vprašanja ter izpodbijati resničnost njegovih izjav in se z njim soočiti, zato kršitve pravic obsojencev do soočenja z obremenilno pričo niso podane.Potek in pravilnost postopka podelitve zaščite R. nimata vpliva na sprejete zaključke v obravnavani zadevi, sodišče prve stopnje pa za presojo pravilnosti in zakonitosti postopka podelitve zaščite R. niti ni pristojno. Gre za izjavo, ki jo je R. podal v posebnem, ločenem postopku po določbah ZZPrič, ki je relevantna zgolj za odločitev o vključitvi v program zaščite in ne za obravnavani kazenski postopek. Ker sodišče z navedeno R. izjavo ni seznanjeno in se izpodbijana pravnomočna sodba nanjo ne opira, bi po presoji Vrhovnega sodišča zagovorniki morali izkazati, kako so podatki spisa Okrožnega državnega tožilstva vplivali na konkretni kazenski postopek.Obramba ima v...
Sodba G 23/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.12.2013varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno ravnanje - pojem stvarnega in geografskega trga - cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle - dogovarjanje o netržnih proizvodih - dogovor o minimalni ceni - dogovor o maksimalni ceni - usklajevanje cenovne politike - usklajevanje popustov in cen - dogovor o popustih - pregled in priprava cenika - dogovor o priporočenih cenah - zapisniki združenja - podobne in enake cene - vzporedno obnašanje - pojem podjetja - učinek na trgovanje med državami članicami EU - kršitev 81. člena PESRazlogi, s katerimi je tožnik utemeljeval enake cene smučarskih vozovnic v sezonah 2008/2009 in 2009/2010, Vrhovnega sodišča ne prepričajo. Ustavitev investiranja in razvoja - vsaj na kratki rok - zmanjšuje stroške, kar bi utemeljevalo znižanje cen smučarskih vozovnic, slednje pa bi bila tudi povsem logična reakcija na zmanjšano kupno moč potrošnika, ki mu je smučarska karta namenjena. Vendar pa so se stranke postopka odzvale ravno obratno: v sezoni 2008/2009 so vse, z izjemo C., dvignile cene dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle na 28,00 EUR. V skladu z določbo 1. točke 5. člena ZPomK-1 je podjetje tako subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost, kot tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar pa vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij na trgu. Na podlagi ugotovitev Urada, da tožnik deluje kot posrednik oziroma forum pri dogovarjanju ostalih...
Sodba III Ips 53/94Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.03.1995pristojnost slovenskega sodišča - predstavništvo tuje pravne osebe v Sloveniji - valuta obveznosti - obveznost tuje banke, da plača v SitI. Ker je tožena stranka ob vložitvi tožbe imela v Republiki Sloveniji svojo enoto, obveznost plačila protivrednosti 186.856.173.- Itl pa je tudi nastala na območju Republike Slovenije, je po 55. členu kolizijskega zakona sodišče Republike Slovenije pristojno za reševanje spora (primerjaj še: 81. člen kolizijskega zakona). II. Ne glede na to, kje je imela tožena stranka - banka - svoj sedež, mora svojo obveznost poravnati v tolarjih, če zakon tako določa.

Izberi vse|Izvozi izbrane