Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8246cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 38853/2013-144Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.10.2016dokazni predlog – izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izvedbe dokazov – kršitev pravice do obrambe – načelo proste presoje dokazov – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst letPri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati merila, ki jih je ustaljena (ustavno)sodna praksa postavila za odločanje o predlogu v smislu tretje alineje 29. člena Ustave: 1. glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost; 2. sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki; 3. predlagani dokaz mora biti materialnopravno relevanten; 4. pravno relevantnost predlaganega dokaza morata stranki utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5. v dvomu je šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da ne more biti uspešen. Sodišče, ki ga zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP), sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena...
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 30/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.10.2019obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - voznik avtobusa - zavarovalna doba s povečanjem - čista denarna terjatevGlede na to, da se je ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) zavarovalna doba na delovnih mestih voznikov avtobusov pri toženi stranki štela s povečanjem in da ni bila imenovana posebna komisija za ugotavljanje obveznosti poklicnega zavarovanja, ki bi bila na podlagi prvega odstavka 201. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) pristojna za ugotavljanje, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje, je sodišče kot izhodišče za presojo, ali so tožniki v spornem obdobju izpolnjevali pogoje za poklicno zavarovanje, pravilno upoštevalo prehodno določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2. Ta določa, da so delovna mesta, za katera so delodajalci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Ob uveljavitvi ZPIZ-1 se je zavarovalna doba s povečanjem štela vsem delavce, ki so bili...
VSRS Sodba I Ips 33582/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.10.2018bistvene kršitve določb postopka - nerazumljiv izrek - enovito kaznivo dejanje - realni stek - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izvedensko mnenje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sodni izvedenec - pristranskost izvedenca - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - status direktorja družbe - nadomestilo plače - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje kazenskega pregonaIz zakonske dikcije prvega odstavka 196. člena KZ-1 ne izhaja, da gre za posebno kaznivo dejanje glede na možnega storilca, temveč ga lahko stori vsak, ki zavestno ne ravna po delovnopravnih predpisih. Pomembna je ugotovitev sodišča, da ima storilec kaznivega dejanja, ne glede na njegov status v gospodarski družbi, vodstveni položaj, in s tem upravičenje dejanskega vodenja poslov. Nadomestilo plače, enako kot plača, predstavlja plačilo za delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo mora delodajalec skladno z drugim odstavkom 137. člena ZDR izplačati med drugim v primeru, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Posamezna ravnanja v konkretnem primeru sicer izpolnjujejo zakonske znake po prvem odstavku 196. člena KZ-1, vendar gre pri njih samo za kvantitativno povečanje (znotraj) istega neprava in so življenjsko gledano vsa obsojenčeva ravnanja del enotne kriminalne dejavnosti, zato predstavljajo eno kaznivo dejanje. V takih primerih se celotno storilčevo...
VSRS Sodba in sklep II Ips 6/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.11.2018ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - zavrženje tožbe - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do osebnega dostojanstva - praktična konkordanca - športna dejavnost - trener - kritika javne osebe - relativno javna osebaToženec ni postavil kategorične izjave o tožnikovi vpletenosti v prirejanje rezultata predmetne tekme. Izrazil je le sum, pa še to z zelo previdno izjavo, ki ni direktno obtožila tožnika, da je ravnal nemoralno. Šlo mu je zgolj za to, da vpliva na razpravo o zadevi, ki je bila nedvomno javnega pomena oz. v javnem interesu (poštenem ravnanju v športu) in nikakor ne za žalitev oziroma sramotitev tožnika. Slednji pa je bil glede ravnanj pri opravljanju svoje funkcije športnega trenerja kluba, ki sicer ne spada v krog javnih osebnosti absolutnega značaja oziroma oseb par excellence (na primer politiki), ki so kot predstavniki najpomembnejših družbenih funkcij in zato v največji meri od vseh povezani z javnim interesom, najbolj lahko podvržene kritiki, oziroma morajo trpeti najširše meje kritike, temveč spada kot javna oseba iz popularne poklicne športne dejavnosti, v lokalnem okolju in širše, v drugo kategorijo – relativnih javnih oseb, vendarle dolžan trpeti širše...
VSRS Sodba II Ips 280/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.2019postopek insolventnosti - stečajni postopek - odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve med stečajnim postopkom - odtujitev stvari med pravdo - odtujitev pravice med pravdo - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje pravne osebe - soglasje strank - dokazna ocenaV pravdo o terjatvi, ki se je vodila med pravno osebo v likvidacijskem postopku (tj. odstopnikom) in dolžnikom, sme na mesto odstopnika vstopiti prevzemnik terjatve, če je bila terjatev nanj prenesena zaradi likvidacije odstopnika. Gre namreč za specifičen položaj, v katerem je prevzemniku terjatve zaradi varstva njegovih pravic na podlagi določb o prekinitvi in nadaljevanju postopka treba dopustiti, da prevzame pravdo, ki jo je doslej vodil njegov prednik, saj bi bil sicer zaradi pravnih posledic prenehanja pravne osebe (odstopnika terjatve), upoštevaje predpostavke iz 190. člena ZPP, lahko onemogočen v uresničevanju svojih materialnopravnih pravic.
VSRS Sklep X Ips 9/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.05.2016dovoljenost revizije - ničnost odločbe - priznanje vode kot naravne mineralne vode - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - obseg presoje ničnostnih razlogov - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - niso posledice izpodbijanega aktaRevizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je dovoljena le, če je pravica ali obveznost stranke v izpodbijanem aktu izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek.Odgovor na vprašanje obsega presoje ničnostnih razlogov je jasen že na podlagi določb ZUP (prvi odstavek 280. člena) in ZUS-1 (drugi odstavek 37. člena, 68. člen) in v sodni praksi ne vzbuja dvomov ali dilem. Do tega vprašanja se je Vrhovno sodišče tudi že opredelilo v številnih zadevah in v njih pojasnilo, da sta upravni organ in sodišče dolžna paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti, vendar to ne pomeni, da sta dolžna v svojih odločbah posebej utemeljiti, zakaj ničnostni razlogi, ki jih stranka ni uveljavljala in na katere pazita po uradni dolžnosti, niso podani. Zato vprašanje ni pomembno pravno vprašanje zaradi katerega bi Vrhovno...
VSRS Sodba III Ips 88/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.01.2017dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pogodba o leasingu - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje strank - kopičenje dokazov - izvedba razpisanega naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornostiV primeru zahtevka za izpraznitev in vrnitev predmeta leasinga je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi oziroma zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga.
VSRS sodba II Ips 254/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.03.2017stvarna služnost - izvrševanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - priposestvovanje prostosti - osvoboditev služnosti - vložitev tožbe - rok - začetek teka roka - dopuščena revizijaUpoštevaje, da ne le dejansko temveč tudi vsako pravno nasprotovanje služnostnega upravičenca upiranju služnostnega zavezanca izvrševanju služnosti zadostuje za preprečitev izgube služnostne pravice, je treba k „aktivnemu“ pravnemu odporu (vložitev konfesorne tožbe) dodati tudi obrambno pravno upiranje v primeru, ko je služnostni zavezanec že pohitel in intenziviral svoje nasprotovanje nadaljnjemu obstoju služnostne pravice tudi z vložitvijo tožbe. Že upiranje tožbenemu zahtevku oziroma tožbi na prenehanje služnosti s podajo odgovora na tožbo v pravdnem postopku, v katerem služnostni upravičenec nato sicer tudi ves čas nasprotuje tožbenemu zahtevku na prenehanje služnosti, pomeni prav tako neposredni pravni način uveljavljanja svoje pravice, torej potrebno skrb za njeno pravno varstvo, z jasno artikuliranim namenom, še nadalje uporabljati sporno služnostno pot.
VSRS Sodba III Ips 66/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.03.2017sklenitev pogodbe - poroštvo - pooblastilo za sklenitev pogodbe - pooblastila ministra - oblastno ravnanje - sklep Vlade - odgovornost države - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - pravica do povračila škode - protipravnostTožnica ni mogla že samo zato, ker je bil njen sogovornik po funkciji minister, šteti, da ima ta pooblastilo Vlade RS za sklenitev pogodbe. Šteje se, da so objavljeni predpisi vsem (tudi tožnici) poznani; iz teh predpisov pa je izhajalo, da je minister za sklenitev pogodbe potreboval posebno pooblastilo. Prvo toženko bi lahko zavezal le, če bi tožnico prepričal, da prav tako pooblastilo ima, čeprav ga v resnici ne bi imel.V skladu s 26. členom Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Gre torej za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil. Po presoji revizijskega sodišča pa vladni sklep z dne 17. 9. 2008 po vsebini ni predstavljal dejanja izvajanja oblasti napram tretjim osebam....
VSRS Sodba I Ips 40040/2011-309Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.03.2017zakonski znaki kaznivega dejanja - napeljevanjeNapeljevanje mora biti takšno in tako določno, da se lahko ugotovi, h kateremu kaznivemu dejanju napeljevalec napeljuje. Ni treba, da napeljevalec pozna pravno opredelitev kaznivega dejanja. Njegovo ravnanje pa mora biti takšno, da je zmožno izzvati pri storilcu odločitev za kaznivo dejanje.
VSRS Sklep II Ips 159/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.06.2017obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - trditveno breme - dokazno breme - dopuščena revizijaZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo. Sodna praksa sicer strogo presoja, ali bi stranka ob potrebni skrbnosti že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagal nove dokaze. Vendar je neživljenjsko in zunaj razumnih meja pričakovati, da bi tožnika brez indica in ob podatkih, s katerimi sta razpoalgala, o obstoju takšnih predpogodb, za aktere nista vedela, poizvedovala pri vseh institucijah, organih ali kjerkoli drugje. Dejstvo, da je A. A. st., ki niti ni bil stranka postopa, po pravnomočni zavrnitvi tožbenega zahtevka še poizvedoval in ob pogovoru z nekaterimi osebami prišel do informacije o obstoju upravnega postopka in rezultat tega delil s tožnikoma, še ne pomeni, da bi bila tožnika v okviru procesne skrbnosti to dolžna storiti,...
VSRS Sodba II Ips 15/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.06.2017agrarna skupnost - denacionalizacija - premoženje agrarne skupnosti - stvarna legitimacija - vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - skupna lastnina - kolektivna terjatev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodninaDoločilo drugega odstavka 72. člena ZDen se uporablja tudi za upravičence, ki jim je bilo premoženje vrnjeno po ZPVAS. Terjatev iz drugega odstavka 72. člena ZDen je upravičenje, ki izvira iz skupne lastnine članov agrarne skupnosti, zato pripada vsem članom agrarne skupnosti kot kolektivna terjatev. Skupno terjatev oziroma skupno prikrajšanje vseh članov agrarne skupnosti kot kolektiva lahko uveljavlja tudi agrarna skupnost.
VSRS Sodba XI Ips 22950/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.08.2017relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor - podaljšanje pripora - načelo sorazmernosti - teža kaznivega dejanja - trajanje priporaIz zahteve za varstvo zakonitosti je možno razbrati, da zagovornik oporeka tudi sorazmernosti podaljšanega pripora v ožjem pomenu besede. Ob uveljavljanju tega očitka pa zagovornik spregleda, da se obdolžencu očitata neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, kar že po presoji zakonodajalca glede na predpisano kazen zapora od enega do desetih let predstavlja težje, družbi nevarno kaznivo dejanje. Med prepovedane droge na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog sodi tudi konoplja, ki je uvrščena v II. skupino prepovedanih rastlin in substanc. Opisano težo in naravo kaznivega dejanja sta upoštevali obe sodišči nižjih stopenj, prav tako pa tudi dosedanje trajanje pripora, zato sta tudi po oceni Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora razumno šteli za sorazmeren ukrep.
Sodba I Ips 20852/2010-218Vrhovno sodiščeKazenski oddelek31.05.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - prepoznava osumljenca na policiji - prepoznava po fotografijah – snemanje glavne obravnave – primerjava glasu - nasprotja v razlogih sodbe – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predlogaPostopanje sodišča, ko za namen preverjanja identitete govorca v posnetih telefonskih pogovorih uporabi posnetke glasu obsojenca z glavne obravnave, je povsem primerljivo z izvedbo identifikacije obtoženca kot storilca po pričah, zaslišanih na glavni obravnavi, glede na njegove vizualne značilnosti.
Sodba VIII Ips 136/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.04.2013odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – visokošolski učitelj - neizvolitev v naziv – postopek izvolitve v nazivTreba je ločiti postopek izvolitve v naziv (oziroma postopek za odvzem naziva), ki je posebej določen, zoper odločbo, izdano v takšnem postopku, pa je predviden upravni spor (59. člen ZViS oziroma 202. člen Statuta), in delovnopravni položaj delavca – visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca, ki brez ponovne izvolitve v naziv oziroma v primeru odvzema naziva ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela, razen izjeme, ki je predvidena v 189.a členu Statuta.
Sodba in sklep X Ips 22/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.11.2012elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc – absolutni razlog za obnovo - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc – objava samo v Uradnem listu in ne na spletnih straneh Agencije – predhodno imetništvo enakovrstnih frekvenc kot negativni pogoj – upravičeni predlagatelj obnove – zainteresirana javnost - neizvedba javnega razpisa – pravni interes za vložitev revizijeSodišče prve stopnje je glede na določbe tretjega odstavka 267. člena ZUP, 9. točke 260. člena ZUP in četrtega odstavka 38. člena ZEKom napačno presojalo izkazanost revidentovega pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo preko vprašanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev frekvenc in ga ni štelo za upravičenega predlagatelja iz razloga, ker naj zaradi predhodnega imetništva enakovrstnih frekvenc ne bi bil zainteresirana javnost po četrtem odstavku 38. člena ZEKom. Določba četrtega odstavka 38. člena ZEKom namreč ne daje podlage za zaključek, da operater, ki je že imetnik enakovrstnih frekvenc, ne more biti zainteresirana javnost, ker naj do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ne bi bil upravičen, ampak je takšen zaključek lahko zgolj posledica politike Agencije, ki v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZEKom skrbi za učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije.
VSRS Sodba VIII Ips 65/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.10.2017odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba tožbenega zahtevka - razveza pogodbe o zaposlitviPo tretjem odstavku 91. člena ZDR-1 se v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem. Zahtevek za razvezo nove pogodbe o zaposlitvi je zato vsebovan že v prvotno postavljenem zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (s ponudbo nove) in za priznanje vseh pravic od nezakonite odpovedi dalje po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Tajništvo članice je organizacijska oblika, ki jo je tožena stranka v skladu z zakonom predvidela ne le v aktu o organizaciji delovnih mest in sistemizaciji (v tem primeru je sodna praksa res zavzela stališče, da za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni treba formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji), pač pa tudi s Pravili o notranji organiziranosti članice, Pravili članice univerze, Statutom univerze in zakonom. Na tej pravni podlagi je bilo tajništvo FM tudi dejansko organizirano. Zato tožena stranka nalog, ki so se izvajale v...
VSRS Sodba I Ips 9333/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.06.2017kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pranje denarja - zakonski znaki - predikatno kaznivo dejanjeDejstvo, da sodba II K 9437/2009 z dne 19. 5. 2014 v času obsodbe obsojenca za kaznivo dejanje pranja denarja še ni postala pravnomočna, na obstoj kaznivega dejanja pranja denarja ne vpliva, saj za obsodbo zadostuje obstoj objektivnih dejstev izvršitve predikatnega kaznivega dejanja, ki so v izpodbijani sodbi natančno opisana.
VSRS Sklep II Ips 250/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.11.2017bančni račun - pogodba o vodenju transakcijskega računa - bančni depozit - nalog za plačilo - telefonski nalog - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - obstoj pravne podlage - trditveno in dokazno breme - dokazni standardKadar komitent banke trdi, da ni dovolil razpolaganja s sredstvi na njegovem transakcijskem računu, je to odločilno dejstvo sporno. Banka je tista, ki mora to dejstvo konkretizirano zatrjevati in dokazovati in sicer v skladu z dokaznimi standardom iz 215. člena ZPP. V konkretnem primeru je 13. člen ZPlaP odločilnega pomena pri ovsebinjanju dokaznega standarda. Ta določa, kakšno je skrbno ravnanje banke. Razumno je zato pričakovati, da bo banka nasprotne trditve komitenta izpodbila z natančnimi trditvami in dokazi o tem, kdaj je prejela nalog za plačilo in kako je preverila komitentovo identiteto (ali identiteto njegovega pooblaščenca). To seveda ne pomeni, da spornega dejstva ne more dokazovati drugače (npr. z drugimi neposrednimi dokazi). Zgolj z dokazovanjem prek posrednih dokazov pa bo zelo težko dosežen ustrezen dokazni standard. Praksa, ki se vzpostavi med strankama, je pomembna pri presoji razmerja med gospodarskimi subjekti (12. člen OZ). Pri presoji razmerja med...
VSRS Sklep I Up 194/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.09.2017uvedba postopka razlastitve - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pravni interes za vložitev tožbe - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - zadržanje zakonskih posledicOdločba upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Z začasno odredbo tudi ni mogoče začasno zadržati nastopa (kogentno določenih) pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz drugega oziroma tretjega odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek. Suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu lahko določa samo poseben zakon, pri čemer pa ZUreP-1 (ali kakšen drug zakon) ne določa, da vložitev tožbe zoper dokončno odločbo o uvedbi postopka razlastitve predstavlja oviro za izdajo odločbe o razlastitvi. Vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, mora izkazovati obstoj procesnih predpostavk, katerih izpolnjenost je v pristojni presoji samega sodišča, ki ni vezano na predhodna...

Izberi vse|Izvozi izbrane