Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7786cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzgw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 421/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.03.2012objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izključni vzrok - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - nepričakovanost dogodka - vzpenjanje na rovokopač v obratovanju posredni oškodovanci - razveljavitev odločbe pred Ustavnim sodiščemPritrdilni odgovor na vprašanje, ali je obratovalec rovokopača mogel pričakovati, da se bo na stroj v obratovanju nepooblaščeno povzpel povprečno skrben človek (kaj šele tehnično izkušena in izobražena oseba) ni sprejemljiv. Plezanja na stroj v obratovanju namreč ni mogoče označiti za racionalno (razumno) ravnanje. Škoda v danem primeru tako ne pomeni realizacijo tiste nevarnosti, pred posledicami katere varujeta določbi drugega odstavka 154. člena in določba 173. člena ZOR.
Sklep X Ips 344/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.12.2011dovoljena revizija - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - dvojno obdavčenje - bilateralna pogodba - Avstrija - stalno prebivališče - navezne okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - izvedba dokazovIz določb Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje izhaja, da je za presojo primera z mednarodnim elementom relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, ali obe državi osebo štejeta za davčnega rezidenta in kje ima oseba stalno bivališče. Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, saj se je sodišče prve stopnje sklicevalo tako na razloge prvostopnega kakor tudi drugostopnega upravnega organa, ki pa se v zvezi z dejstvom, ali je imel revident v Republiki Avstriji stalno prebivališče in ali ga je Avstrija štela za rezidenta v davčne namene, razlikujejo, na kar je revident opozoril tudi v tožbenih navedbah, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Od tega dejstva pa je odvisna pravilna uporaba materialnega prava.
Sodba VIII Ips 309/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2012prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna kazenska sodba - delavec policije - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EUNa podlagi Evropske konvencije o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb in ZSKZDČEU je vzpostavljeno sodelovanje med državami članicami v smislu medsebojnega priznavanja in izvrševanja odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti. Pravnomočnost sodbe je dejstvo, ki nastopi po zakonu pod določenimi pogoji in na to dejstvo obstoj klavzule oziroma potrdila ne vpliva. Izdaja ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku 68. člena ZPol je vezana na prejem pravnomočne sodbe in ne na prejem potrdila o pravnomočnosti.
Sklep II DoR 387/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.02.2013dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - rok za izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbeRevizija se dopusti glede pravilnosti stališča, da se za določitev običajnih lastnosti, ki jih mora imeti prodano stanovanje, uporablja tudi gradbena dokumentacija in gradbeni predpisi v času gradnje, če v prodajni pogodbi ni drugače določeno, v povezavi s stvarnimi napakami; da lahko tožnik v primeru, ko je napaka odpravljiva, zahtevek za znižanje kupnine uveljavlja tudi tako, da kupnino zniža za stroške, ki so potrebni za odpravo napak in da je enoletni rok za vložitev tožbe po 480. členu OZ začel teči 29. 7. 2005, ko sta tožnika ob prevzemu grajala napake oziroma da jamčevalni rok, ki ga določa 480. člen OZ, pred prevzemom stanovanja ne more teči.
Sodba II Ips 75/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.05.2014dopuščena revizija - stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti - tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - konfesorna tožbaZa prenehanje služnosti s „priposestvovanjem prostosti“ je odločilen voljni, subjektivni element, ki se pri lastniku gospodujoče stvari kaže v njegovem ravnanju, to je neizvrševanju služnosti zaradi prepovedi lastnika služeče stvari. Vsaka ponovna izvršitev služnosti prekine proces osvoboditve služnosti. Izvršitev je lahko dejanska ali pravna in pomeni ravnanje v nasprotju z ravnanjem lastnika služeče stvari, ki se izvrševanju pravice upira; pomeni neupoštevanje njegove prepovedi po neizvrševanju pravice, pri čemer pa izhodišče za presojo oziroma merilo za to, ali je bila pravica uveljavljena in izvršena, ne more biti (zgolj) končni uspeh izvršitve oziroma uveljavitve pravice. Če lastnik gospodujoče stvari svojo pravico uveljavlja na neprimeren, neustrezen način, to še ne pomeni, da služnosti ne izvršuje. Dejstvo, da toženec morda ni ubral najuspešnejše pravne poti za varstvo pravice, katere izvrševanje mu tožnik preprečuje, zato ne pomeni, da je...
Sklep X Ips 17/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.04.2013dovoljena revizija - dvojno obdavčevanje - dohodnina - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - delo v Nemčiji in Sloveniji - prekinitev sodnega postopka - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja - izpolnjevanje mednarodne pogodbe v dobri veri - pacta sunt servandaGlede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče. Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
VSRS sodba II Ips 50/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2014dopuščena revizija - podjemna pogodba - zastavna pravica podjemnika - prenehanje zastavne pravice - začasna odredba - izročitev stvari na podlagi začasne odredbeZmotno je tožničino stališče, da je toženka z izročitvijo zastavljene stvari na podlagi (regulacijske) začasne odredbe, ki je ni izpodbijala, izgubila svojo zastavno pravico. Omenjena začasna odredba temelji le na verjetnosti (270. člen ZIZ), da toženkina posest oziroma zastavna pravica ni utemeljena (in da zato verjetno obstaja terjatev tožnice za vrnitev stvari). Na tovrstnih okoliščinah temelječa ureditev medsebojnih razmerij pravdnih strank je poleg tega lahko le začasna (267. in 277. člen ZIZ) in ne zmore nadomestiti dokončne odločitve o tožbenem zahtevku. Časovna veljavnost začasne odredbe je bila v konkretnem primeru omejena do pravnomočne odločitve o (identičnem) tožbenem zahtevku, ki mu je toženka ves čas nasprotovala. O njeni prostovoljni in dokončni prepustitvi posesti stvari, ki bi povzročila prenehanje zastavne pravice na njej (647. člen OZ), tako ni mogoče govoriti.
Sodba II Ips 33/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2014nedopustnost izvršbe - izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - procesne predpostavke - izvršilni naslov - prenehanje terjatve - akcesorne terjatve - sodni penali - prenehanje terjatve za plačilo sodnih penalovNe glede na to, da izvršilni naslov, na katerem temelji sklep o izvršbi I 304/02365 ni bil spremenjen ali razveljavljen, je substancialnopravna terjatev toženke iz sodbe Pd 221/02 zaradi poznejše odločitve v zadevi Pd 81/2004 prenehala, saj se odločitvi medsebojno izključujeta in njun hkraten obstoj ni mogoč. Ker je prenehala nedenarna terjatev, je prenehala tudi denarna za plačilo sodnih penalov, ki ima v razmerju do nedenarne akcesorno naravo.
Sodba II Ips 424/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.09.2013premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - pogodba o preužitku - premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku - posebno premoženje zakonca - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - enotnost premoženja - določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženjuOd stališča, da se delež določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, ni mogoče odstopiti, ko gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje tudi sicer ne omogoča odstopa od celovite obravnave skupnega premoženja v smislu določitve višjega deleža na stvari, v katero je bilo vloženo posebno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti, razen če so podane specifične okoliščine konkretnega primera.
VSRS sklep II Ips 281/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.09.2014zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - identifikacijski znak - identičnost identifikacijskih znakov - istovetnost nepremičnineNepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Istovetnost nepremičnine ni podana, kadar se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na zemljiške parcele, zemljiškoknjižni predlog pa na posamezne dele stavbe. Preizkus, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi v formaliziranem postopku odločanja o dovoljenosti vpisa v zemljiško knjigo, namreč ne more iti tako daleč, da bi sodišče preizkušalo, ali je na posameznem delu stavbe upravičen vpis hipoteke, ki je bila z zemljiškoknjižnim dovolilom dana za vpis na zemljiško parcelo.
Sklep II Ips 255/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.05.2014zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - overitev zasebne listine pri notarju - notar iz tujine - haaška konvencija - vknjižba lastninske pravice - obstoj posebnih pogojev za dopustnost prenosa lastninske pravice - nadoveritevGlede na 64. člen ZN lahko podpis osebe na zemljiškoknjižnem dovolilu o odtujitvi ali obremenitvi zemljiškoknjižne pravice overi tudi notar iz države podpisnice Haaške konvencije, če sta njegov podpis in pečat ustrezno nadoverjena in ob pogoju, da je slovenski notar pred vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice preveril, če so bili v času overitve izpolnjeni vsi zakonski pogoji prisilnih določb od 33. do 38. člena ZZK-1.
Sodba in sklep II Ips 232/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.05.2014nezgodno zavarovanje - kolektivno nezgodno zavarovanje - zavarovanje tretjega - pogodba v korist tretjega - upravičenec - soglasje zavarovanca za določitev upravičenca - delna ničnost - nepravilna izpolnitev sklenitelju zavarovanjaKadar se nezgodno zavarovanje nanaša na življenje nekoga tretjega, ima ta položaj zavarovane osebe oziroma zavarovanca, saj je nastanek zavarovalnega primera odvisen od nezgodnih dogodkov v njegovem življenju (nezgodna smrt, invalidnost, začasna nesposobnost za delo). Kot tak je tretji subjekt zavarovalne pogodbe. V nasprotju z moralnimi načeli bi namreč bilo, če bi bil zgolj objekt zavarovanja in bi se lahko sklenitelj zavarovanja brez njegovega soglasja premoženjsko okoristil iz realizacije rizika v njegovi osebni integriteti. Zato gre v primeru, ko se nezgodno zavarovanje nanaša na življenje tretjega, že po naravi stvari za pogodbo v korist tretjega, in je tretji sam upravičenec iz zavarovalne pogodbe, za določitev drugega upravičenca pa je potrebno njegovo soglasje. Navedeno pomeni, da je določba zavarovalne pogodbe, ki brez tožnikovega soglasja kot upravičenca določa drugo toženko, nična, tožnik pa ima kot beneficiar iz pogodbe v korist tretjega neposredno...
Sodba II Ips 93/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.04.2014lastninska pravica - tožba na vrnitev stvari - rei vindicatio - tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - tožbeni zahtevek - trditvena podlaga - dopuščena revizijaČeprav je tožba za vrnitev stvari namenjena lastniku, kateremu je stvar odvzeta iz posesti, tožba na prenehanje vznemirjanj pa lastniku, katerega lastninska pravica je kršena drugače kot pa z odvzemom stvari, niti teorija niti sodna praksa ne ponujata povsem ostre razmejitve med njima. V določenih primerih, zlasti ko gre za varstvo lastninske pravice na delu nepremičnine, pa to niti ne bo mogoče. Ob izostanku možnosti natančne(jše) razmejitve med tožbama pa je treba izhajati iz njunega namena (obe sta namenjeni varstvu lastninske pravice) in zasledovanega cilja lastnika stvari (ali bo z uveljavljenim zahtevkom želeno varstvo res tudi dosegel).
Sklep II Ips 24/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.03.2014zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravna varnost - enotna uporaba prava - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravica do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - obrazložitev ugovora - obrazloženost ugovora - obrazložitev ugovora zoper sklep o izvršbiUpnik v predlogu za izvršbo ni razkril dejanske podlage uveljavljane terjatve, dolžnik pa je v ugovoru navedel, da ugovarja celotnemu znesku predlagane izvršbe in da iz njegovih poslovnih listin ni razviden ne znesek, ki ga predlaga upnik, ne zadeva, na podlagi katere je vložil predlog za dovolitev izvršbe. Predlagal je, naj upnik predloži poslovne listine, iz katerih bodo razvidne terjatve in obresti ter zaslišanje svojega direktorja. Tu povzete navedbe dolžnika niso ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč izjava nevednosti, ki v danih okoliščinah zadosti zahtevani obrazložitvi ugovora.
Sklep II Ips 166/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.02.2014izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pridobitev poplačilne pravice - prisilna zastavna pravica - lastninska pravica v pričakovanju - zaznamba sklepa o izvršbi - zapisnik o rubežu - načelo publiciteteTako kot dobi upnik na podlagi sklepa o izvršbi poplačilno pravico šele takrat, ko je ta zaznamovan v zemljiški knjigi, ima zapisnik o rubežu učinek zaznambe sklepa o izvršbi, torej učinek pridobitve zastavne pravice na nepremičnini, lahko samo in šele takrat, ko je navzven zaznaven. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, je uveljavitvi publicitetnega učinka in temu, da se vsi, na katere bi se to lahko nanašalo, lahko seznanijo s tem, da je nepremičnina predmet izvršilnega postopka, namenjena razglasitev na oglasni deski in objava v Uradnem listu RS. Iz navedenega je razvidno, da sta prav razglasitev in objava zapisnika o rubežu, na oglasi deski sodišča in v Uradnem listu ključni za njegov stvarnopravni učinek.
Sklep II Ips 214/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.02.2014dopuščena revizija - izločitev sodnika - odklonilni razlog - odločitev o predlogu za izločitev sodnika - nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti sojenja - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - določitev preživnine - preživnina za otroka - preživnina za zakoncaO predlogu stranke za izločitev sodnika mora biti odločeno najkasneje do izdaje končne odločbe. Tega v okviru preizkusa uveljavljane kršitve ne more nadomestiti instančno sodišče. V primeru naknadne zavrnitve predloga za izločitev sodnika (tj. po izdaji končne odločbe) je namreč videz nepristranskosti sojenja v tolikšni meri okrnjen, da ga tudi z naknadno odločitvijo o predlogu za izločitev ni mogoče ponovno vzpostaviti. Vpliva te kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe pa glede na njeno naravo ni mogoče presojati.
Sodba II Ips 358/2013, II Ips 359/2013, II Ips 360/2013, II Ips 361/2013, II Ips 362/2013, II Ips 363/2013, II Ips 364/2013, II Ips 365/2013, II Ips 366/2013, II Ips 367/2013, II Ips 368/2013, II Ips 369/2013, II Ips 370/2013, II Ips 371/2013, II Ips 372/2013, II Ips 373/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.02.2014zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje - neveljavnost pogodbe - ničnost - javne površine - javna gospodarska komunalna infrastruktura - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodiščaTako kot sodišče v OZ nima podlage za spremembo pogodbe o poravnavi, v ZPP nima podlage za spremembo sodne poravnave in sicer ne na podlagi tožbe za razveljavitev in ne na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti. Gre za akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Sodišče ga lahko, če je obremenjen z zakonsko določenimi hibami, razveljavi ali ugotovi njegovo ničnost; sklenitelji lahko svoje razmerja nato znova uredijo s sodno poravnavo, ali pa o njem na njihovo zahtevo (2. člen ZPP) v zakonitem postopku in na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev in materialnopravnih predpisov odloči sodišče. Po mnenju Vrhovnega sodišča je tudi sodna poravnava (tako kot pogodba o poravnavi na podlagi 1059. člena OZ) zaradi ničnosti posameznih določil lahko nična v celoti, razen izjemoma, ko je sestavljena iz več delov, ki so med seboj neodvisni, nično določilo pa se nanaša le na katerega od teh delov in ne na celoto.
Sklep II Ips 245/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.06.2014zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - zaznamba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - upravna odločba - inšpekcijska odločbaPri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo.
Sodba II Ips 183/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.04.2013prodaja motornega vozila - pridržek lastninske pravice na premičnini - odložni pogoj - prodaja vozila pred poplačilom dolga - vpis pridržka lastninske pravice v prometno dovoljenje - opustitev vpisa pridržka lastninske pravice - kredit - zavarovanje kredita - poroštvo - oprostitev poroka zaradi opustitve garancijIzjemen položaj dogovora o lastninskem pridržku terja restriktivno razlago njegovih učinkov, zaradi katere lastninska pravica ne more preseči v dogovoru določenih personalnih okvirov. Načeloma torej velja, da lastninska pravica ob izpolnitvi pogoja preide na kupca (in ne morda na poroka, ki zanj plača dolg), ob neizpolnitvi pogoja pa ostane osebi, ki si jo je pridržala (in ne morda poroku, ki je nikoli ni imel). Ravnanja, ki je botrovalo izgubi lastninske pravice, ni zagrešila toženka, temveč glavna dolžnica, ki je vozilo kljub izrecni pogodbeni prepovedi prodala naprej (64. člen SPZ). Zahteva, da mora upnik za ohranitev poroštva preprečevati potencialne zlorabe drugih (neposestnih) zavarovanj s strani glavnega dolžnika, nima podlage v materialnem pravu.
Sklep II Ips 240/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2013oporoka - ponarejena oporoka - neobstoječ pravni posel - pretrganje zastaranjaKadar je očitno, da do nastanka pravnega posla ni prišlo, ravnanje strank ne more imeti nikakršnih pravnoposlovnih posledic. Neveljavni pravni posel lahko konvertira, lahko se prilagodi ali celo konvalidira. Pri poslu, ki sploh ne obstoji, pa do opisanih posledic smiselno ne more priti. Nekaj, kar ne obstaja, se ne more spremeniti, niti ne more tisto, česar ni, postati veljavno. Kadar je torej očitek usmerjen v neobstoj oporoke, ne pridejo v poštev določila ZD o njenih vsebinskih ali oblikovnih pomanjkljivostih po 61., 63. oziroma 76. členu, pač pa lahko tisti, ki meni, da je zapustnikov dedič (bodisi po zakonu ali po starejši oporoki od tiste, katere veljavnost izpodbija), zahteva zapuščino kot dedič po določilih 141. člena ZD in v rokih, kot so navedeni v njem. Vrhovno sodišče tako poudarja, da z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke oziroma njenega neobstoja v zapuščinskem postopku pride do pretrganja zastaranja rokov iz ZD po 365. člen OZ.

Izberi vse|Izvozi izbrane