Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7941cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzc4
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sklep III Ips 85/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.12.2014razlaga zakona - sistematična razlaga - namenska razlaga - logična razlaga - javno naročilo - postopek javnega naročanja - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - zagovornik javnega interesa - aktivna legitimacija zagovornika javnega interesa - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna strankaNamenska, logična in sistematična razlaga določbe 42. člena ZPVPJN pokažejo, da je imel zakonodajalec namen zastopnikom javnega interesa podeliti samostojno aktivno procesno legitimacijo za vložitve tožbe na ničnost pogodbe, kadar Republika Slovenija ni pogodbena stranka. Posledično zadnjega stavka 42. člena ZPVPJN ne moremo razlagati tako, kot da se ravno tako nanaša na situacije, ko Republika Slovenija ni pogodbena stranka, temveč ga je treba razlagati na način, da se nanaša na situacije, ko je Republika Slovenija pogodbena stranka.
Sodba II Ips 325/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2012odgovornost države - škoda, povzročeno s strani zapornika - poškodovanje zapornika - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - višina nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmnajšanja življenjske aktivnosti - strahTožniku zaradi žaljenja toženca oz. njegove besedne provokacije ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo (171. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), ki je nastala kot posledica veliko hujšega napada toženca. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da podcenjujoč odnos in žaljivke ne dajejo nikomur pravice do fizičnega obračunavanja, zato prispevka toženca ni.
Sodba II Ips 655/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.02.1996osebna služnost - služnost stanovanjaNa podlagi svojih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da sta pravdni stranki s pogodbo z dne 29.10.1984 v celoti uredili medsebojna premoženjskopravna razmerja glede sporne nepremičnine in da tožnika nista uspela dokazati podlage za utemeljenost v tožbi postavljenega zahtevka. Prav tako sta pravilno zaključili, da sta tožnika sporazumno s toženko in njenim možem pridobila kot protivrednost za svoja vlaganja v nepremičnino sina in snahe, dosmrtno pravico brezplačnega stanovanja, ki je (mimo lastninske pravice prav tako) stvarna pravica (v smislu pravila 521 občega državljanskega zakonika). Pravno pravilno je tudi razlogovanje nižjih sodišč, da je motiv za sklenitev posla (ki naj bi odpadel zaradi smrti sina tožnikov) lahko pravno pomemben le pri brezplačnih pogodbah, ki pa niso bile predmet spora.
Sklep II DoR 220/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.09.2012predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje predloga za dopustitev revizijePostopek v katerem sodišča odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (tretji odstavek 42. člena ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Zato v takih primerih tudi ni dovoljeno predlagati, da se revizija dopusti.
Sodba VIII Ips 361/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.05.2011status zavarovanca - odprava odločbe o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti - pravnomočna sodba o obstoju delovnega razmerja - sprememba pravne podlage zavarovanja za nazajOb posledicah odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila (odprava učinkuje za nazaj), je prenehala tudi pravna podlaga za zavarovanje in prijavo na podlagi 22. člena ZPIZ-1. Podlaga za zavarovanje na tej podlagi je namreč poleg statusa brezposelne osebe tudi prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.Pravnomočna sodba o tem, da tožniku delovno razmerje pri takratnem delodajalcu ni prenehalo, predstavlja obenem tudi podlago za obvezno zavarovanje. Z vzpostavitvijo delovnega razmerja je bilo namreč vzpostavljeno razmerje, ki je podlaga za zavarovalno razmerje po drugem odstavku 45. člena ZMEPIZ.
Sodba in sklep VIII Ips 503/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.09.2009pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obveznost zavarovanja - samozaposleni - poslovodna oseba - družbenik - trajanje obveznega zavarovanjaV skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodnih oseb družb kot podlaga za obvezno zavarovanje po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi, hkrati pa dosega (iz naslova opravljanja te funkcije) takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine in to najmanj v znesku minimalne plače. Oba navedena pogoja skupaj s statusom poslovodne osebe predstavljata pravno podlago za obvezno zavarovanje in le ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 4. alineje 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register.
Sodba VIII Ips 169/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2010ugotavljanje lastnosti zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - pokojninsko zavarovanjeDoločbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ ni mogoče uporabiti v vsakem primeru, ko se po uradni dolžnosti ugotavlja lastnost zavarovanca poslovodnega delavca v zasebni družbi za čas pred 1. 1. 2000, ampak le za primere, ko je tudi po prejšnjih predpisih obstajala možnost ugotovitve lastnosti zavarovanca za ves čas od začetka pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje.
Sodba I Up 667/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.09.2004prometni davek - kurilno olje oz. plinsko olje D2 - obarvanje - pogojna davčna oprostitev - ugotavljanje davčne osnove z ocenitvijoČe želi oseba uveljaviti pogojno davčno oprostitev, ker da ne gre za promet blaga končnemu potrošniku, mora izkazati, da so za promet brez plačila prometnega davka izpolnjeni pogoji iz 6. in 7. člena ZPD. Če naftni derivat ni obarvan na predpisan način, pa se ga kljub temu prodaja kot kurilno olje, je dolžan zavezanec plačati razliko prometnega davka, pri čemer se osnova ugotavlja na podlagi ocene. V tem primeru mora davčni organ davčnega zavezanca seznaniti ne le z rezultatom cenitve, temveč tudi z izhodišči, presojami, zaključki in uporabljeno metodo cenitve.
Sodba VIII Ips 213/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.04.2011odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu delavca - dokazno breme delodajalca - načelo proste presoje dokazov - pravilo o dokaznem bremenu - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine - kriteriji - ponudba neustrezne zaposlitveKadar sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZDR je v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca dokazno breme na njegovi strani.Neutemeljeno je zavzemanje tožene stranke, da je za odmero odškodnine po 118. členu ZDR odločilna tudi okoliščina, da je bila tožnici ponujena zaposlitev na drugem delovnem mestu, ki pa jo je odklonila. Glede na definicijo ustreznosti zaposlitve iz tretjega odstavka 90. člena ZDR je bila tožnici namreč ponujena neustrezna zaposlitev. Zaradi odklonitve takšne zaposlitve pa delavec ne sme trpeti negativnih posledic.
Sodba VIII Ips 167/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2012začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - prenehanje delovnega razmerjaZačasna nezmožnost za delo je odločilno dejstvo za priznanje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do tega nadomestila oseba, ki ni v delovnem razmerju, ni upravičena. Nadomestilo je vezano na odsotnost z dela zaradi bolezni. Zavarovanec, ki mu je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pa je po odpovedi, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, odsoten z dela iz razlogov na strani delodajalca in ne zaradi bolezni. Zato njegova zdravstvena zmožnost v tem času nima nobenega vpliva na pravice iz zdravstvenega zavarovanja zaradi morebitnega uspeha v delovnem sporu.
Sodba in sklep VIII Ips 231/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - višina stroškov - dokazno bremeTožnik je sporni pregled opravil pred operacijo prednjih križnih vezi, za katero ni pridobil predhodne odobritve tožene stranke, niti niso bili stroški operacije tožniku priznani v tem socialnem sporu. Zato je pritrditi revizijskim navedbam, da je sodišče napačno interpretiralo določbo 227. člena Pravil in tožniku priznalo povračilo stroškov kontrolnega pregleda kot samostojne zdravstvene storitve, saj za to ni imelo pravne podlage v določbah Pravil.
Sodba X Ips 280/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2009dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - potni stroški - kilometrina - dnevnice - samostojni podjetnik - firma - sestavine firme - verodostojna listina - povezanost odhodkov s prihodki - osnovno sredstvo - stroški popravil - stroški reprezentance - blago po izbiri - SRSListine, ki so podlaga za knjiženje odhodkov, morajo biti verodostojne knjigovodske listine. To pomeni, da morajo vsebovati natančno navedbo imena (firmo) izdajatelja; nabavljeno blago mora biti opredeljeno, navedba „blago po izbiri ne zadostuje“. Davčno se priznajo le stroški popravil osnovnih sredstev davčnega zavezanca, ne pa tudi stroški popravil tistih delovnih sredstev, ki niso njegova osnovna sredstva. Davčno priznani so le tisti odhodki, ki so potrebni za pridobivanje prihodkov.
Sodba VIII Ips 341/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2011pogoji za zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpanje možnosti zdravljenja v domoviniDejstvo, da posega, ki ga je tožnik opravil v Avstriji, vodilni strokovnjaki s področja ortopedije v Sloveniji niso bili pripravljeni nuditi, niti ni bila predvidena druga oblika zdravljenja poškodbe (razen rehabilitacije in morda vstavitve umetnega sklepa čez npr. 10 let), pomeni, da je bil nedvomno izkazan pogoj iz 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja o izčrpanosti možnosti zdravljenja v domovini. Tudi ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnik iskal zdravniško pomoč pri več strokovnjakih, ki so mu takšen poseg odsvetovali (dr. P.) oziroma menili, da je zdravljenje poškodbe zaključeno (dr. S.), konzilij ortopedov KC Ljubljana pa se zaradi velike verjetnosti slabega rezultata ni odločil za poseg, je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da so bile v vsebinskem smislu izčrpane možnosti zdravljenja tožnikove poškodbe v Sloveniji. Le teoretične možnosti zdravljenja z operacijo, do katere pa tožnik ni imel dostopa, ne zadoščajo.
Sodba VIII Ips 41/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.09.2009povrnitev stroškov prevoza - tujina - nujna zdravstvena storitev - administrativni sporazum o izvajanju socialnega sporazumaSodišče je ugotovilo, da je šlo pri prevozu tožnika z reševalnim vozilom iz Umaga v Izolo za njuno zdravstveno storitev in da je bil prevoz na tej relaciji potreben. Ob upoštevanju 12. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki določa, da ima zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, pravico do nujnih zdravstvenih storitev v času začasnega bivanja na območju druge države pogodbenice, je sodišče pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so nastali pri tem prevozu.Morebitne nepravilnosti pri uporabi Administrativnega sporazuma o izvajanju socialnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sta dolžna rešiti organa, ki sta na podlagi tega sporazuma v medsebojnem razmerju. V odnosu do tožnika je sklicevanje na ta Administrativni sporazum neutemeljeno.
Sodba VIII Ips 225/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.02.2014zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - zasebno potovanje - pridobitev drugega mnenja v tujini - nujne zdravstvene storitvePotovanje tožnika v Avstrijo le z namenom pridobitve drugega zdravniškega mnenja - diagnoze je šteti kot zasebno potovanje v tujino. Ker je bila šele ob postavitvi postavitvi diagnoze v tuji bolnišnici jasno ugotovljena tudi potreba po takojšnjem nujnem zdravljenju, to za povrnitev stroškov ni zahtevalo predhodne napotitve oziroma predhodne izvedbe postopka v skladu s 135. členom Pravil. ZPacP ali drugi predpisi tožnika ne omejujejo pri iskanju drugega mnenja - diagnoze v tujini na lastne stroške.
Sodba X Ips 685/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.12.2010izvozna nadomestila - izvozno dovoljenje - rok veljavnosti - mlečni izdelkiRevidentka ne more imeti več pravic (oziroma v daljšem časovnem obdobju), kot jih omogoča Uredba Komisije (ES) št. 792/2005, pa čeprav bi to morda izhajalo iz upravne odločbe nacionalnega organa. Vsako drugačno priznavanje izvoznih nadomestil, ki bi bilo v nasprotju z uredbami EU, bi namreč pomenilo dajanje nedovoljene državne pomoči.
Sodba VIII Ips 269/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.01.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zadravljenja v tujini - povprečna cena zdravstvenih storitevPovprečna cena nujnih zdravstvenih storitev v Sloveniji predstavlja ceno, ki se oblikuje v skladu z izhodišči iz 63. člena ZZVZZ ter z upoštevanjem cen programov in storitev po pogodbah iz 65. člena ZZVZZ, saj ta predstavlja tudi ceno, ki je krita z obveznim zavarovanjem, katerega nosilec je tožena stranka (tretji odstavek 12. člena ZZVZZ). Tako povprečne cene v skladu z določbo drugega odstavka 133. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more predstavljati cena, ki bi jo na primer UKC v Ljubljani za iste storitve zaračunal samoplačniku (za kar se zavzema tožeča stranka), temveč gre za (povprečno) ceno, ki je krita tudi z obveznim zavarovanjem.
Sodba VIII Ips 47/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.12.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - potrebno zdravljenje - načrtovano zdravljenje v tujini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostZ Uredbo št. 631/2004 je bila uvedena Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in vsem skupinam zavarovanih oseb priznana pravica do potrebnega zdravljenja med začasnim bivanjem v drugi državi članici, ki presega nujno zdravljenje. Ob dejanskem zaključku, da revidentka ni dokazala, da se je ob sprejemu v avstrijsko porodnišnico porod že pričel, začetek poroda pa je po medicinski doktrini v revidentkinem primeru (predhodna dva carska reza) indikacija za ponoven carski rez, opravljen carski rez v bolnišnici v Republiki Avstriji ni predstavljal niti nujnega zdravljenja niti potrebnega zdravljenja v smislu opredelitve tega pravnega standarda s strani sodišča EU.
Sodba VIII Ips 43/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.04.2014ugotovitev lastnosti zavarovanca - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - družbenikKer je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik v času od 1. 11. 2009 do 3. 4. 2012 družbenik družbe A., d.o.o., L. in v tem času ni bil obvezno zdravstveno zavarovan na drugi podlagi, ni zmotno uporabilo navedenih določb ZZVZZ in določb veljavnih Pravil, ko je presodilo, da je tožena stranka s spornima odločbama utemeljeno ugotovila, da je imel tožnik v tem obdobju lastnost zavarovanca v obveznem zdravstvenem zavarovanju na tej podlagi. Ob navedenih pravnih podlagah tožnikovi ugovori, da mu niti osebni dohodkovni položaj in niti dohodkovni položaj družbe nista omogočala plačevanja prispevkov in da pravic iz zdravstvenega zavarovanja v spornem obdobju ni uveljavljal in jih za nazaj tudi ne more uveljavljati, na odločitev sodišča niso mogli vplivati.
Sodba VIII Ips 451/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.05.2011odsotnost z dela zaradi bolezni - plačilo nadomestila plače - stečaj delodajalca - direktni zahtevek zoper zavodSodišče druge stopnje je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije neutemeljeno naložilo, da mora mimo delodajalca nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni neposredno izplačati tožniku, saj za tak, direktni zahtevek tožnika do tožene stranke ni bilo pravne podlage. Tega ne spremeni niti dejstvo, da delodajalec plač in nadomestil ne izplačuje zaradi insolventnosti, niti dejstvo, da je bil zoper delodajalca začet oziroma izveden stečajni postopek.

Izberi vse|Izvozi izbrane