<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

Sklep III Ips 92/2011
ECLI:SI:VSRS:2013:III.IPS.92.2011

Evidenčna številka:VS4002415
Datum odločbe:10.12.2013
Opravilna številka II.stopnje:VSM I Cpg 212/2010
Senat:dr. Mile Dolenc (preds.), Vladimir Balažic (poroč.), dr. Ana Božič Penko, dr. Miodrag Đorđević, Aljoša Rupel
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:pravica do povrnitve škode - povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izvršilni postopek - dopuščena revizija

Jedro

Odškodninska odgovornost države za škodo, ki nastane zaradi protipravnega ravnanja sodišča, temelji na 26. členu Ustave. Ta določba se navezuje na splošna pravila odškodninskega prava, ki so urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ). Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz narave njegovega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ravnanje sodnika ni protipravno vedno, kadar je sodna odločba napačna. Protipravnost je podana takrat, kadar sodnik ne uporabi povsem jasne določbe zakona, ali če predpis namerno razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.

Izvršilno sodišče je ravnalo protipravno dvakrat: prvič, ker ni odločalo o ugovoru tretjega in tako ni uporabilo jasnih določb zakona, saj ni ravnalo po 65. členu ZIZ, in drugič, ker je zavzelo stališče, da plomba za vknjižbo lastninske pravice V. P. ne preprečuje kasneje zaznamovane izvršbe, to stališče pa je v direktnem nasprotju z ustaljeno sodno prakso in jasno določbo zakona (četrti odstavek 89. člena ZZK-1).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v višini 25.246,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku (za 23.993,80 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 11/2011-8 z dne 18. 4. 2011 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali ravnanje sodnika, ki v okviru izvršilnega postopka na javni dražbi proda nepremičnino, pri kateri je pred zaznambo izvršbe vpisana plomba za pridobitev lastninske pravice v korist tretje osebe, zaradi katere se kupec ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik, in/ali v opisani situaciji ne obravnava ugovora tretjega v izvršbi, lahko pomeni protipravno ravnanje iz 26. člena Ustave Republike Slovenije.

4. Na podlagi navedenega sklepa tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje „razveljavi in potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča, podredno pa da napadeno sodbo razveljavi in vrne v ponovno sojenje“.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

- Izvršilno sodišče je vodilo izvršbo na nepremičnino (stanovanje). Zaznamba izvršbe In 03/00329 je bila v zemljiško knjigo vpisana 1. 8. 2005. Pri nepremičnini je bila pred tem (12. 7. 2005) vpisana plomba za vknjižbo lastninske pravice V. P.

- V izvršilnem postopku je V. P. vložil ugovor tretjega. O njegovem ugovoru izvršilno sodišče ni odločilo.

- Tožeča stranka je to nepremičnino kupila na javni dražbi 22. 9. 2005. Zanjo je plačala kupnino v višini 25.246,20 EUR. Dan pred javno dražbo (21. 9. 2005) sta bila pri nepremičnini kot lastnika še vedno vknjižena dolžnika izvršilnega postopka In 03/00329.

- Okrajno sodišče v Mariboru, ki je vodilo postopek pod opr. št. In 03/00329, je 23. 9. 2005 izdalo sklep o domiku nepremičnine tožeči stranki. Odredilo je izbris zaznambe sklepa o izvršbi in hipoteke v korist upnika V. P. Zoper ta sklep je V. P. vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Mariboru s sklepom II Cp 2428/2005 z dne 28. 3. 2006 zavrnilo na podlagi stališča, da v času javne dražbe o vpisu lastninske pravice V. P. še ni bilo odločeno, zato je bila v tem času nepremičnina še vedno v lasti dolžnikov.

- Tožeča stranka je izvršilnemu sodišču poslala dopis z opozorilom, da vpis njene lastninske pravice v zemljiški knjigi ne bo možen, ker je pred zaznambo izvršbe vpisana plomba za vknjižbo lastninske pravice V. P. Prosila je tudi za zadržanje kupnine do odločitve zemljiškoknjižnega sodišča. Izvršilno sodišče ji je odgovorilo, da je sodišče že izdalo sklep o razdelitvi kupnine upnikom.

- Tožeča stranka se v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine ni mogla vpisati. Sodišče druge stopnje je potrdilo prvostopenjski sklep zemljiškoknjižnega sodišča, da se vknjižba lastninske pravice v korist tožeče stranke ne opravi.

8. Tožeča stranka je zahtevala povračilo navadne škode in izgubljenega dobička. Tožena stranka je trdila, da izvršilno sodišče ni ravnalo protipravno, ker v času odločanja o prodaji in domiku nepremičnine zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo o vpisu lastninske pravice V. P., zato je bila nepremičnina še vedno v lasti dolžnikov, zoper katere se je vodil sporni izvršilni postopek.

9. Sodišče prve stopnje je presodilo, da odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana, ker izvršilno sodišče ni ravnalo protipravno. Tožbenemu zahtevku je delno ugodilo na podlagi neupravičene obogatitve. Pojasnilo je, da je bila tožeča stranka prikrajšana, tožena stranka pa obogatena za kupnino, ki jo je v izvršilnem postopku plačala za nepremičnino. Pritožbeno sodišče je prvostopenjsko sodbo spremenilo in zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo na podlagi stališča, da tožeča stranka pri nakupu nepremičnine na javni dražbi ni bila dovolj skrbna, saj je vedela, da je pred zaznambo izvršbe vpisana plomba za vknjižbo lastninske pravice V. P. Zahtevek po mnenju drugostopenjskega sodišča ni utemeljen niti na neupravičeni obogatitvi, saj tožeča stranka trditev v tej smeri ni podala.

10. Za presojo utemeljenosti revizije ostaja sporna odškodninska podlaga zahtevka. Odškodninska odgovornost države za škodo, ki nastane zaradi protipravnega ravnanja sodišča, temelji na 26. členu Ustave Republike Slovenije. Ta določba se navezuje na splošna pravila odškodninskega prava, ki so urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ). Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz narave njegovega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ravnanje sodnika ni protipravno vedno, kadar je sodna odločba napačna. Protipravnost je podana takrat, kadar sodnik ne uporabi povsem jasne določbe zakona, ali če predpis namerno razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.

11. Presoja, da izvršilno sodišče v konkretnem primeru ni ravnalo protipravno, je napačna. Plomba za vknjižbo lastninske pravice V. P. je bila v zemljiško knjigo vpisana pred zaznambo izvršbe. Na podlagi 5. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če zakon ne določa drugače. Drži sicer, kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče, da zemljiškoknjižni predlog sam po sebi ni ovira za izdajo sklepa o izvršbi, saj še ni gotovo, ali bo na njegovi podlagi do vpisa v zemljiško knjigo in s tem do spremembe lastninske pravice res prišlo (tako sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1384/1999 z dne 10. 11. 1999, na katerega se sklicuje tudi sodišče prve stopnje), vendar izdaja sklepa o izvršbi v obravnavanem primeru ni problematična. Tožeča stranka namreč izvršilnemu sodišču ne očita, da ne bi smelo izdati sklepa o izvršbi, temveč, da nepremičnine, ki je bila predmet izvršbe, ne bi smelo prodati, dokler ni bilo odločeno o predlogu za vknjižbo lastninske pravice Vladimirja Ploja. Zaznamba sklepa o izvršbi in s tem sama izvršba je odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o prej vloženem zemljiškoknjižnem predlogu. To iz prej citirane odločbe Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1384/1999 z dne 10. 11. 1999 pravilno prepiše tudi sodišče prve stopnje, vendar nato samo naredi povsem drugačen zaključek.

12. V skladu z ustaljeno sodno prakso ima oseba, ki razpolaga z zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom, lastninsko pravico v pričakovanju, čeprav se še ni vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine. Lastninska pravica v pričakovanju pa je pravica, ki preprečuje izvršbo na to isto nepremičnino.(1) Na podlagi četrtega odstavka 89. člen ZZK-1, na katerega pravilno opozarja tudi revidentka, je vknjižena oziroma predznamovana lastninska pravica v korist osebe, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, ovira za dovolitev vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, če ti učinkujejo pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. V. P., ki je imel na sporni nepremičnini plombo za vknjižbo lastninske pravice, je v izvršilnem postopku vložil ugovor tretjega. Ugovor tretjega po prvem odstavku 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko vloži tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Z ugovorom zahteva, da sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Izvršilno sodišče o ugovoru tretjega v obravnavanem sploh ni odločalo. Ker izostanek odločitve o pravnem sredstvu stranke predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, argument prvostopenjskega sodišča, da kršitve ni, ker je o njegovem ugovoru vsebinsko odločalo drugostopenjsko izvršilno sodišče, ne vzdrži.

13. Izvršilno sodišče je tako ravnalo protipravno dvakrat: prvič, ker ni odločalo o ugovoru tretjega in tako ni uporabilo jasnih določb zakona, saj ni ravnalo po 65. členu ZIZ, in drugič, ker je zavzelo stališče, da plomba za vknjižbo lastninske pravice V. P. ne preprečuje kasneje zaznamovane izvršbe, to stališče pa je v direktnem nasprotju z ustaljeno sodno prakso in jasno določbo zakona (četrti odstavek 89. člena ZZK-1).

14. Revizijsko sodišče opozarja še, da je tožeča stranka izvršilnemu sodišču predlagala, naj zadrži razdelitev kupnine, ki jo je plačala za nepremičnino, do odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o plombi V. P., slednji je vložil tudi ugovor tretjega in tožeča stranka je lahko upravičeno računala, da bo ta ugovor izvršilno sodišče obravnavalo.

15. Neutemeljeno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča (ki mu je pritožbeno sodišče smiselno pritrdilo), da tožeča stranka ni oškodovana, saj je lastninsko pravico na nepremičnini pridobila originarno. Tožeča stranka se kot lastnica v zemljiško knjigo ni mogla vpisati(2, prav tako pa je ostala tudi brez kupnine, ki jo je plačala za nepremičnino. Škoda ji je v tem znesku (25.246,20 EUR) tako nedvomno nastala.

16. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjala tudi zastaranju odškodninske terjatve. Ta zastara v treh letih odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, oziroma v petih letih odkar je škoda nastala (prvi in drugi odstavek 352. člena OZ). Sodišče prve stopnje, ki je zahtevku delno ugodilo na podlagi neupravičene obogatitve, se z vsemi okoliščinami, ki vplivajo na začetek teka subjektivnega roka za zastaranje terjatve, ni ukvarjalo. Kdaj je tožeča stranka vedela za nastanek škode in njenega povzročitelja, je odvisno od tega, ali je tožeča stranka vedela oziroma bi morala vedeti, da lastninske pravice na nepremičnini ne bo mogla pridobiti ter da bo prav tako ostala brez kupnine, ki jo je plačala. Ker pa je prvostopenjsko sodišče delno ugodilo zahtevku revidentke(3) in je tako sodba prvostopenjskega sodišča zanjo ugodna, revizijsko sodišče vanjo ne more posegati. Vrhovno sodišče je zato kljub zmotni uporabi materialnega prava s strani obeh nižjih sodišč, na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP razveljavilo le sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

17. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo preizkusiti z vidika predstavljenih materialnopravnih izhodišč in raziskati dejanske okoliščine, povezane z ugovorom zastaranja.

18. Izrek o stroških postopka pred Vrhovnim sodiščem temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Glej na primer odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012, II Ips 385/2008 z dne 17. 5. 2012, II Ips 132/2009 z dne 12. 7. 2012 in II Ips 78/2010 z dne 13. 9. 2012.

Op. št. (2): Zemljiškoknjižno sodišče je njen predlog za vpis lastninske pravice zavrnilo zaradi prej vpisane plombe Vladimirja Ploja.

Op. št. (3): Zoper zavrnilni del sodbe prvostopenjskega sodišča se revidentka ni pritožila.


Zveza:

URS člen 26. ZZK-1 člen 5, 89, 89/4. ZIZ člen 64, 64/1, 65.
Datum zadnje spremembe:
27.02.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYyNDgz