Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7786cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzc3
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 116/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.09.2017sklep o izvršbi - zamudne obresti - tek zamudnih obresti, ki dosežejo glavnico - pravilo ne ultra alterum tantum - učinkovanje ustavne odločbe - vrnitev plačanega v izvršbiOd 18. 3. 2006 dalje po materialnem pravu (na podlagi zakona ) ni bilo več podlage za plačilo tistih zapadlih zamudnih obresti, ki so presegle glavnico. Če je bila izvršba za njihovo poplačilo dovoljena le opisno in so bile po tem datumu plačane v izvršilnem postopku, je upnik prejel več, kot je znašala njegova terjatev.
VSRS Sklep II Ips 217/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.03.2018denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - privatizacija stanovanj po SZ - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - res extra commercio - ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - povrnitev premoženjske škode - deliktna odškodninska odgovornost - solidarna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - ravnanje tretjega - vzrok za nastanek škodne posledice - pogoj za nastanek škodne posledice - teorija naravne vzročnosti - dolžna skrbnost - teorija ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - pretrganje vzročne zvezePrav protipravno ravnanje prve toženke - prodaja stanovanja v nasprotju z 88. členom ZDen - je "izvirni greh", saj je bila ona denacionalizacijska zavezanka. Sporno stanovanje je bilo po zakonski določbi izvzeto iz pravnega prometa, zato lastništva nad njim ni mogla veljavno prenesti na drugega toženca. Ker je s slednjim kljub temu sklenila kupoprodajno pogodbo, je pri nadaljnjih udeležencih pravnega prometa ustvarila prepričanje, da je s stanovanjem mogoče razpolagati, da torej ni predmet denacionalizacije. Ni bistven namen, s katerim je prva toženka razpolagala s stanovanjem, bistvena je predvidljivost (adekvatnost) posledic njenega ravnanja. S tem, ko je z drugim tožencem sklenila kupoprodajno pogodbo za stanovanje, je mogla in morala predvideti in pričakovati, da se bo drugi toženec po sklenitvi pogodbe obnašal kot lastnik stanovanja. Eno od temeljnih upravičenj, ki jih lastniku nudi lastninska pravica, pa je prav pravica razpolaganja s stvarjo. Prva toženka je tako...
VSRS Sodba in sklep II Ips 56/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.09.2017denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - zastaranje - nastop zamude - prekluzija - načelo popolnosti - načelo vestnosti in upoštevanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - odstop od načelnega pravnega mnenja - odstop od sodne prakse - ovrženje (overrulling) - razlikovanje (distinguishing) - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obrestiTemeljno načelo iz 9. člena ZPP je bilo merilo za neuporabo sankcije iz zadnjega odstavka 286. člena ZPP. Uporaba navedenega pravila (oziroma uporaba sankcije iz navedenega pravila) v danem primeru namreč ne bi uresničevala nobene temeljne pravne vrednote, marveč bi jo prekršila. Če bi namreč tožena stranka ravnala pošteno ter se ne bi sklicevala le na prima facie parcialno dejansko gradivo, potem se vprašanje (ne)uporabe pravila o prekluziji, sploh ne bi moglo pojaviti. Čim pa je tako, potem zaščita pravnega pravila o prekluziji prek vztrajanja pri njeni sankciji z neupoštevanjem prepoznega procesnega gradiva, ni utemeljena in tudi ne potrebna. Potrebnost in utemeljenost te sankcije se namreč odraža v učinku generalne prevencije, ki naj zagotovi učinkovito uporabo načela hitrosti postopka (11. člena ZPP). Nedopustno bi bilo, če bi sodišče slednje načelo uresničevalo z nepoštenimi in protipravnimi sredstvi. Revidentka ni izkazala, da bi izpodbijana odločitev...
VSRS Sklep II Ips 24/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.03.2018stvarna služnost - neprava stvarna služnost - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni pravni posel - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo - razpolagalni pravni posel - dobra vera - slaba vera - temeljna načela stvarnega prava - ustavnoskladna razlaga zakona - načelo vestnosti in poštenja - načelo relativnosti pogodb - dopuščena revizijaČe si nasproti stopita neskrbna in nepoštena stranka, ne more biti dvoma, da je treba dati varstvo prvi, čeprav ni izkazala potrebne skrbnosti, pa bi jo sicer mogla in morala. Za ta namen ji je treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo, če ga zakon ne predvideva, tudi z njegovo ustavno skladno razlago.
VSRS Sodba II Ips 32/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.10.2017povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost organizatorja - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - krvodajalstvo - podlage za odškodninsko odgovornost pri krvodajalstvu - pojasnilna dolžnost - deljena odgovornost - skrbnost povprečnega človeka - oprostitev odgovornosti - soprispevek oškodovanca - dopuščena revizijaRazlog odgovornosti toženk so pomanjkljivosti v tistem nadzoru krvodajalcev po odvzemu krvi na obravnavani krvodajalski akciji, ki bi ga moral biti deležen vsak izmed njih v zvezi s tveganji, ki niso neobičajna. Da bi bilo tožničino tveganje večje od običajnega, ni bilo ugotovljeno. Pojavnost kolapsa po odvzemu krvi je pogosta in splošno znana, zato da o njej ni potrebno poučiti niti laičnega darovalca krvi. Ko je tako, bi morali toliko bolj toženki, oziroma vsaj izvajalka kot strokovnjak s področja transfuziologije, pričakovati, da lahko katerikoli krvodajalec kolabira in krvodajalsko akcijo z vidika zagotovitve ustreznega nadzora nad krvodajalci organizirati skladno s tem objektivnim pričakovanjem, pa tega nista storili, saj med prostorom za odvzem krvi in jedilnico ni bilo ne možnosti počitka ne nadzora. Ker sta opustili skrbnost za varnost pri običajnih tveganjih odvzema krvi, kakršno se je uresničilo tudi pri tožnici, ne moreta dela odgovornosti prevaliti na...
VSRS Sodba I Ips 29280/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.03.2017kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - direktor gospodarske družbe - poslovodja gospodarske družbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dolžnost opredelitve do pritožbenih navedb - vpliv na zakonitost sodbeKot je utemeljeno presodilo že sodišče prve stopnje (5. in 6. točka razlogov sodbe) ter pritožbeno sodišče (6., 7. in 8. točka razlogov sodbe) za obstoj kazenske odgovornosti v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ni treba, da je storilec formalni direktor družbe, temveč zadošča, da v podjetju dejansko prevzame vlogo poslovodnega organa družbe. Obsojencu očitano kaznivo dejanje lahko namreč stori vsakdo, kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, lažne podatke o zakonito pridobljenih dohodkih, stroških, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov ali drugih prepisanih obveznosti, ali na drug način preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti. Pritožbeno sodišče v razlogih sodbe ni omenilo, da so obsojenčevi zagovorniki v pritožbi predlagali, da sodišče druge stopnje...
VSRS Sodba I Ips 33572/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.05.2018kršitev materialnega prava - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - predvidljiva posledica - protipredpisna vožnja - prekinitev vzročne zveze - neprištevnost storilca - actio libera in causaPri kaznivih dejanjih zoper varnost javnega prometa se običajno uporablja teorija adekvatne vzročnosti, po kateri se kot upošteven vzrok za nastanek škode oziroma posledice štejejo tiste okoliščine, ki pri rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. Pomembno je, ali je iskati vzrok za nastalo posledico v ravnanju obsojenca. Na podlagi presoje storilčevega ravnanja sodišče napravi sklep, ali je to ravnanje primerno za povzročitev določene posledice, ali je torej posledica normalna, običajna in v skladu z rednim tekom stvari. Za neprištevnost se zahtevata dva pogoja, biološki in psihološki. Biološki pogoj je trajna ali začasna duševna motnja ali duševna manjrazvitost. Stanje, ko se nekdo spravi v položaj, v katerem ni prišteven zaradi uporabe alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi, lahko sodi med začasne duševne motnje.
VSRS Sodba III Ips 8/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.07.2018zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pozavarovanje - kvotno pozavarovanje - omejitev pogodbene avtonomije - razlaga pogodb - višina zavarovalne premije - obračun premije - osnova za izračun - obresti - odškodninaZagotovljen namen odškodninske odgovornosti z vzpostavitvijo premoženjskega položaja tožene stranke, ki bi ga imela, če ne bi bilo ravnanja odgovorne osebe, pa ne more ostati brez posledic na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, v katerem so bile medsebojne obveznosti vezane tudi na obravnavani premoženjski položaj tožene stranke v sklenjenih pogodbenih razmerjih z zavarovanci. Ker so bile obveznosti pravdnih strank v Pozavarovalni pogodbi vezane na pogodbena razmerja tožene stranke s tretjimi, je pri opredelitvi obveznosti tožene stranke po Pozavarovalni pogodbi treba upoštevati tudi izboljšan premoženjski položaj tožene stranke v pogodbah s tretjimi preko uveljavljene odškodninske odgovornosti. Celotni znesek, ki ga je tožena stranka prejela iz naslova prisojene odškodnine z obrestmi, pomeni ohranitev premoženjskopravnega položaja, povezanega z zavarovalnimi premijami v pogodbenih razmerjih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti glede na čas, ko je tako...
VSRS Sodba II Ips 80/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.2018poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe iz mandatnega razmerja - odškodninska odgovornost odvetnika - zamuda roka za vložitev tožbePri ravnanju zavarovanca tožene stranke ni šlo (le) za zmotno pravno naziranje, kot zatrjuje revidentka, ampak za ravnanje, ki ne ustreza standardu profesionalne skrbnosti. Odvetnik je tako s podajo neučinkovitega odstopa od pogodbe, ki se ga je celo zavedal, kot tudi z zamudo prekluzivnega roka iz 480. člena OZ ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka.
VSRS Sodba I Ips 39417/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.05.2018bistvene kršitve določb postopka - izločitev sodnika - nepristranskost - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki - nadaljevano kaznivo dejanje - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogovPredsednica senata v povezani kazenski zadevi dokazov ni izvajala in jih zlasti tudi ni ocenjevala, ni podana zatrjevana kršitev ZKP po 2 in 1. točki 420. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 371.člena ZKP. Z umestitvijo instituta nadaljevanega kaznivega dejanja v 54. člen KZ-1, pa je uporaba tega instituta v primeru, ko iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da je obsojeni več kaznivih dejanj zoper premoženje izvršil na način, da jih je šteti kot enotno dejavnost in je pri tem ravnal iz koristoljubnosti ali oškodovanih nagibov, obvezna.
VSRS Sodba II Ips 85/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.09.2018neupravičena pridobitev - kondikcija - nepošteni pridobitelj - neobstoječa pogodba - zastaranje - odpoved zastaranju - poslovodja - skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodje - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - delodajalecNa podlagi prvega odstavka 515. člena ZGD-1 poslovodja res na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Gre za lex generalis. Ravno zato sklicevanje toženke na 515. člen ZGD-1 ni utemeljeno, saj se ne more nanašati na položaje, ki so v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Poslovodna oseba, ki je torej praviloma tudi zastopnik delodajalca, namreč ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
VSRS Sklep II Ips 145/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2018izvedensko mnenje - dokazni predlog - nejasnosti v izvedenskem mnenju - odprava pomanjkljivosti v mnenju - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizijaČe sodišče ugotovi, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti odpraviti. Tudi če stranke posebej zahtevajo dopolnitev izvedenskega mnenja ali izvedenčevo dodatno zaslišanje, je to le opozorilo sodišču, naj stori, kar bi že tako moralo storiti.
VSRS Sodba III Ips 26/2017-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.09.2018podatkovna baza - souporaba podatkovne baze - pravice izdelovalca podatkovne baze - odškodnina - običajni honorar - licenčna analogija - civilna kazen - dopuščena revizijaSodišči nižjih stopenj sta pri odmeri odškodnine na podlagi običajnega honorarja za neupravičeno uporabo dela podatkovne baze upoštevali stroške pridobivanja in vnosa podatkov, na katere je tožena stranka neupravičeno posegla, ne pa tudi stroškov vzpostavitve podatkovne baze. Takšen način odmere odškodnine je materialnopravno pravilen, saj se je kršitev raztezala le na neupravičeno odvzete in ponovno uporabljene posamezne podatke, ne pa tudi na samo bazo. Stroški v zvezi s predstavitvijo baze oziroma naložba v vzpostavitev baze je pomembna le v okviru presoje, ali je posamezna podatkovna baza sploh varovana v okviru pravice sui generis. Varovane so namreč le tiste podatkovne baze, ki so od izdelovalca zahtevale znatno naložbo v pridobitev, preveritev ali predstavitev vsebine te baze (141.a člen ZASP). Dejstvo souporabe dela podatkovne baze je tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljen razlog za zmanjšanje odškodnine oziroma običajnega honorarja. Institut...
VSRS Sodba II Ips 177/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.10.2018privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - stanovanjska pravica - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - rok za sklenitev pogodbe - zapadlost terjatve - ovira za odločanje - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - pravnomočno končan denacionalizacijski postopek - zastaranje - splošni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizijaPravila o zastaranju je treba razlagati glede na okoliščine posameznega primera, tako da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo onemogočeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago. V konkretnem primeru tožeča stranka ni bila stranka denacionalizacijskega postopka in z njegovim zaključkom (vse do leta 2013) ni bila seznanjena, kar pomeni da ni vedela kdaj naj bi terjatev tožeče stranke zapadla (torej kdaj se je iztekel rok, v katerem bi ta morala odločiti). Na drugi strani je pomembna tudi ugotovitev, da je imela tožena stranka, po samem zakonu dolžnost (na njeno zahtevo) stanovanje prodati osebi, ki je na dan uveljavitve SZ na stanovanju imela stanovanjsko pravico. Takšna obveznost je v primeru začetka denacionalizacijskega postopka "mirovala". A je sama po sebi "oživela", če je bil denacionalizacijski postopek končan na način, da nepremičnina upravičencu ni bila vrnjena v naravi. Tožena stranka, kot zavezanka v postopku denacionalizacije in s tem stranka...
VSRS Sklep II Ips 129/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.10.2018povrnitev premoženjske škode - pravica do povrnitve škode - uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - napake v postopku - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja upravnega organa - vzročna zveza - vmesna sodba - dopuščena revizijaZa presojo protipravnosti ravnanja upravnega organa je bistvena ugotovitev pravnomočne sodbe, da je investitor objekta izjavo le podpisal, ker je kot investitor objekta moral sodelovati do konca upravnega postopka, ugotovljenih pomanjkljivosti na tehničnem pregledu pa ni odpravil. Uradna oseba upravnega organa, ki je vodila postopek izdaje uporabnega dovoljenja, se s tako vsebinsko prazno izjavo ne bi smela zadovoljiti, najmanj kar bi se od nje pričakovalo je, da bi ugotovila, katere pomanjkljivosti so bile odpravljene, kdaj in na kakšen način.
VSRS Sklep II Ips 76/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.11.2018premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za odvzem - finančna preiskava - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - dokazni standard - kataloško kaznivo dejanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvihObsodba za kataloško kaznivo dejanje ni eden od zakonskih pogojev za uvedbo finančne preiskave ali za odvzem premoženja po pravilih ZOPNI. Očitek na stopnji verjetnosti razlogov za sum, da je bilo storjeno kataloško kaznivo dejanje, je le sprožilec postopka finančne preiskave. Če ta očitek kasneje odpade oziroma se izkaže za neutemeljenega, to ni ovira, da se postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora po pravilih ZOPNI ne bi mogel nadaljevati in dokončati. Zavrženje kazenske ovadbe, pravnomočna ustavitev kazenskega postopka ali izdaja oprostilne sodbe torej na izid postopka po pravilih ZOPNI nimajo nobenega vpliva. Zakonska ureditev, ki kot edini pogoj za odvzem premoženja, določa njegovo očitno nesorazmerje glede na neto prihodke njegovega imetnika, bi lahko bila ustavno sporna, vendar se Vrhovnemu sodišču s tem vprašanjem v obravnavani zadevi ni bilo treba ukvarjati.
VSRS Sklep II Ips 191/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.11.2018skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - darilo - vrnitev darila - preklic darila - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - stvarnopravno upravičenje zakonca - dostop do nepremičnine - pravica do posesti - dejanska razlastitevTaka lastnina, ki tožnici onemogoča izvrševanje enega od njenih bistvenih upravičenj, namreč imeti posest na predmetu lastnine, ga uporabljati in uživati na najobsežnejši način (primerjaj prvi odstavek 37. člena SPZ), je pomanjkljiva, nepopolna, dejansko in ekonomsko izvotljena ter zato ostaja le še kot gola lastnina. Formalno priznanje lastnine brez možnosti dostopa do njenega predmeta pomeni dejansko zasebnopravno razlastitev.
VSRS Sodba II Ips 179/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2018nepravdni postopek - delitev solastnine - oblikovalna odločba - originarna pridobitev lastninske pravice - res iudicata - prodaja nepremičnine - poslovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - manjša površina nepremičnine - zmota o bistveni lastnosti predmeta - stvarna napaka - jamčevalni zahtevek - neupravičena pridobitev - prekinitev postopka - začetek stečajnega postopka nad stranko po opravi vseh pravdnih dejanj v zvezi z revizijoPravni temelj za pridobitev toženkine lastninske pravice je oblikovalna sodna odločba, na podlagi katere je v trenutku pravnomočnosti originarno pridobila lastninsko pravico na nepremičnini. Manjša površina nepremičnin, ki so v nepravnem postopku pripadle pravnemu predniku tožnice, in ki je bila ugotovljena po pravnomočno zaključenem nepravdnem postopku delitve solastnine, v razmerju med toženko in tožnico kot singularno pravno naslednico bivšega solastnika, ne ustvarja nobenih pravnih posledic in toženke ne more bremeniti. Manjša površina kupljenih nepremičnin bi lahko pomenila kvečjemu zmoto o lastnosti predmeta (46. člen OZ), na podlagi katere bi tožnica v skladu z določbami 95. do 99. člena OZ s tožbo zoper prodajalca (ob izpolnjeni bistveni in opravičljivi zmoti) lahko zahtevala razveljavitev prodajne pogodbe oziroma stvarno napako, zaradi katere bi v skladu z določbo 468. člena OZ zoper prodajalca lahko uveljavljala jamčevalne zahtevke.
VSRS Sodba II Ips 124/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.09.2018razlastitev - odločba o podržavljenju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - predpisi o podržavljenju premoženja - načelo pravne države - protiustavnost zakona - načelo prirejenosti postopkov - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do sodelovanja v postopku - nasprotni dokaz - dokazovanje negativnega dejstvaPredpisi, na podlagi katerih je bilo izvedeno krivično podržavljenje, četudi so z vidika današnje ustavne ureditve globoko protiustavni, niso sami po sebi neveljavni ali izpodbojni ad infinitum. Zato pravnomočne odločbe o podržavljenju, če za njih novi predpisi ne določajo drugače, ne morejo biti predmet ponovnih preizkusov ustavnosti in zakonitosti. Vsak nasprotni dokaz je po naravi stvari usmerjen zoper uspeh dokazovanja z glavnim dokazom. Pomeni prizadevanje ovreči to, kar z glavnim dokazom (trenutno) je ali (zelo verjetno) bo dokazano. Zato praviloma meri v dokazovanje neobstoja tistega, kar uspešno potrjuje glavni dokaz. Obrazložitev zavrnitve nasprotnega dokaza s tezo, da si prizadeva dokazati negativna dejstva (kar v podtekstu sporoča, da po pravilu negativa non sunt probanda za taka dejstva predlagatelj dokaza ne nosi dokaznega bremena), zato v resnici krši strankino pravico do predlaganja nasprotnih dokazov in s tem pravico do enakega varstva pravic. Posplošenje...
VSRS Sodba in sklep III Ips 52/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.11.2018odškodninska odgovornost - odgovornost poslovodstva - odgovornost obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva odvisne družbe - solidarna odgovornost - dejanski koncernSplošna navodila poslovodje obvladujoče družbe o zagotavljanju financiranja odvisne družbe, ki je obenem obvladujoča družba posojilodajalke, v dejanskem koncernu zadostujejo za odškodninsko odgovornost obvladujoče družbe in njenega poslovodstva zaradi škodljivega vplivanja. ZGD-1 namreč ne določa oblike vpliva, ki bi bil merodajen za odškodninsko odgovornost zaradi škodljivega vplivanja, zato zadostuje vsako vedenje, v katerem odvisna družba prepozna željo obvladujoče družbe, da ravna na določen način. Napačno je stališče, da bi lahko člani poslovodstev odvisnih družb solidarno odgovarjali za škodo odvisnim družbam zaradi sklenitve škodljivih poslov po navodilih obvladujoče družbe samo, če bi poslovodstva odvisnih družb takšne posle sklenila tudi brez navodil obvladujoče družbe. Če poslovodstvo odvisne družbe na pobudo ali po navodilih obvladujoče družbe sklene pravni posel, ki bi bil kot nezakonit prepovedan, krši standard poštenega in vestnega...

Izberi vse|Izvozi izbrane