Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8117cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzc3
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 16504/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.02.2018relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost sodbe - uradni zaznamek sodnika - izvedba dokaza - branje listinskih dokazov - dejanska seznanitev z dokumentomRazpravljajoča sodnica ni zapisala uradnega zaznamka o telefonskem pogovoru skladno s prvim odstavkom 103. člena Sodnega reda in je vsebino telefonskega pogovora zapisala na dopis S., d. o. o., vendar pa je na naslednjem naroku za glavno obravnavo stranki seznanila z njegovo vsebino. Nanjo obramba ni imela nobenih ugovorov in je vsebino telefonskega pogovora v celoti razumela, poleg tega ni predlagala ponovnega zaslišanja predstavnice omenjene družbe, niti ni imela drugih dokaznih predlogov glede plačevanja najemnin. Pisni dokaz (dopis predstavnice S., d. o. o., glede že plačanega dolga iz naslova zapadlih najemnin) je bil torej na glavni obravnavi v prisotnosti obsojenke in njenega zagovornika v celoti izveden, kar pomeni, da je bila del presoje tega dokaza tudi vsebina telefonskega pogovora, ki jo je razpravljajoča sodnica naknadno zapisala in z njo seznanila stranki postopka. Izostanek uradnega zaznamka v konkretnem primeru zato v ničemer ni vplival na zakonitost pravnomočne...
VSRS Sklep I Up 15/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.03.2018varstvo okolja - okoljska škoda - preventivni ukrepi - izostanek procesnih predpostavk za meritorno odločanje - ni sodne pristojnosti - aktivna legitimacija - v javnem interesu delujoča nevladna organizacijaUpravni spor je namenjen zagotavljanju sodnega nadzora nad zakonitostjo odločitev in delovanja javne oblasti. Tovrsten nadzor logično zahteva obstoječi predmet nadzora, to je upravni akt, posamični akt ali dejanje oblastvenega organa. Če tega ni, tudi sodna presoja v upravnem sporu ni mogoča. Zato je napačno pritožnikovo razumevanje, da lahko v upravnem sporu doseže prepoved bodočih ravnanj upravnega organa ‒ morebitne izdaje upravnih dovoljenj in soglasij tretji osebi. Odločanje o preventivnih ukrepih za sanacijo in preprečitev okoljskih škod ni v pristojnosti sodišča. V skladu z ZVO-1 so upravičene uveljavljati pravice, povezane z varstvom okolja, le tiste nevladne organizacije, ki delujejo tudi v javnem interesu.
VSRS Sklep II Ips 64/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2018pogodba o dosmrtnem preživljanju - izpolnjevanje pogodbe - razveza pogodbe - dokazno breme - opustitev zaslišanja prič - pravica do sodelovanja v postopku - postopkovna pravičnost - dopuščena revizijaOdločitev je odvisna od vprašanja, kateri od pogodbenih strank je treba pripisati dejstvo, da toženec pogodbe ne izpolnjuje več. Zato bi morala imeti vsaka od strank možnost, da sodišču ponudi trditve, dokaze in pravne argumente v korist svoje teze, da so vzroki za izpolnitveno krizo pri drugi stranki, sodišče pa bi se moralo do tega procesnega gradiva opredeliti.
VSRS Sodba II Ips 57/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.06.2018podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika - protipravno ravnanje - dospelost terjatve - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - varstvo podizvajalca - odškodninska odgovornost naročnika - dopuščena revizijaČim podizvajalec na naročnika naslovi zahtevo za neposredno plačilo, naročnik ne more več veljavno plačevati začasnih situacij glavnemu izvajalcu oziroma takšna plačila ne morejo poslabšati položaja podizvajalca (povzročiti, da naročnik ne bi bil več zavezan za plačilo podizvajalcu. Revidentovo stališče, da podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo, ki je postavljen pred zapadlostjo izvajalčeve terjatve, nima nobenih učinkov, zato ni pravno sprejemljivo. V položaju, ko si nasproti stojita pošten podizvajalc (ki je svojo obveznost opravil) in naročnik, ki kljub uveljavitvi direktnega zahtevka in zavedanju, da slednji plačila ne bo dobil, v kolikor to ne bo izvedeno direktno njemu, plačilo izvede v korist tretje osebe, je treba varovati podizvajalca. Takšno ravnanje namreč samo po sebi pomeni obid 631. člena OZ in s tem protipravno ravnanje v smislu odškodninske odgovornosti.podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika...
VSRS Sodba I Ips 52779/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.05.2018bistvene kršitve določb kazenskega postopa - modifikacija obtožnega akta - isti historični dogodek - drugačno dejansko stanje - konkretizacija zakonskih znakov - povzročitev splošne nevarnosti - opredelitev nevarnosti sredstvaBistveni razlog zahteve za izločitev sodnikov je v nezadovoljstvu vložnika zahteve z izraženim pravnim stališčem v eni izmed kazenskih zadev, v kateri sta bila sodnika člana pritožbenega senata. To pa v skladu z ustaljeno sodno prakso ni upravičen razlog za izločitev sodnika. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da nezadovoljstvo stranke s preteklimi odločitvami sodnika ali zavzetimi pravnimi mnenji ne more predstavljati odklonitvenega razloga po določbi 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP. V prvem odstavku 344. člena ZKP je določeno, da če tožilec med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje, sme ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico. Sprememba obtožnice se sme nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe. Iz ustaljene ustavnosodne presoje in prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da ima...
VSRS Sodba VIII Ips 52/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.05.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacijaPri presoji, ali ima kršitev, ki se očita delavcu, tudi vse znake kakšnega kaznivega dejanja, sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo poda delodajalec (lahko takšne pravne kvalifikacije niti ne poda), pač pa je vezano na opis kršitve oziroma okoliščin, ki jo opredeljujejo. Pravilna kvalifikacija delavčevega ravnanja oziroma presoja, ali so v ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja, sodi na področje pravilne uporabe materialnega prava. Tožnik je z napeljevanjem dosegel naknadno lažno spremembo evidence delovnega časa, ki jo mora toženka voditi kot delodajalec in nato to evidenco uporabil kot resnično v prekrškovnem sodnem postopku. Sam je v tem postopku predložil spremenjeno registracijo delovnega časa, po zaprosilu sodišča pa je njegovo prisotnost na delu potrdila še toženka, ponovno na podlagi evidence delovnega časa, ki jo vodi.
VSRS Sodba III Ips 46/2017Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.07.2018sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - odgovornost države - dolgotrajnost sodnega postopka in višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - trditveno bremeHipotetični scenarij, na katerega se vseskozi sklicuje revident, ne pomeni, da se hipotetičnost razteza na ves dejanski stan izgubljenega dobička. S hipotetičnim scenarijem ni mogoče zajeti vseh možnih ravnanj oškodovanca in z njimi povezanih možnih premoženjskih izgub. Oškodovanec ne more kar poljubno izbirati med tistimi možnostmi, ki se mu ob vložitvi tožbe kažejo kot najbolj ugodne, torej take, ki bi prinesle čim večji izgubljeni dobiček in s tem čim večjo odškodnino. Hipotetičnost pri zatrjevanem investiranju zadeva le posledice investiranja. Sam namen vlaganja pa mora oškodovanec razumno utemeljiti z dejanskimi okoliščinami (npr. s svojim poslovnim načrtom). Ni torej dovolj, če oškodovanec zatrjuje, da bi denarna sredstva investiral, pač pa mora izkazati, da je v resnici imel tak namen in tak namen tudi konkretizirano predstaviti. Tega tožeča stranka ni zmogla.
VSRS Sodba III Ips 60/2017Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.03.2018premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - namen premoženjskega zavarovanja - splošni zavarovalni pogoji - vrednost zavarovane stvari - višina zavarovalne vsote - nadzavarovanje - prepoved - dobrovernost - dopuščena revizijaPri dobrovernem nadzavarovanju strankama zavarovalne pogodbe ni mogoče očitati nepoštenosti. Pogodba ostane kljub obstoječi zmoti o vrednosti zavarovane stvari v veljavi, zavarovalna vsota pa se zniža do resnične vrednosti zavarovane stvari ter se premije sorazmerno zmanjšajo. Poštena zavarovalnica tako obdrži prejete premije in ima pravico do nezmanjšane premije za tekočo dobo, zavarovanec pa prejme zavarovalno vsoto skladno z dejansko vrednostjo zavarovane stvari in brez ugodnosti zaradi višjega plačila premije. Zakonska določba favorizira zavarovalnico in je naperjena zoper nevestnost zavarovalca pri sklepanju zavarovalne pogodbe. Izhaja iz predpostavke, da zavarovalec najbolje pozna vrednost zavarovane stvari, poleg tega že zakon (931. člen OZ) določa njegovo dolžnost prijavljanja okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in skladno s katerimi lahko zavarovalnica oceni svoj riziko ob nastalem zavarovalnem primeru, vključno z višino nastale škode.
VSRS Sodba in sklep I Ips 23071/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.02.2018absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nujnost in sorazmernost ukrepa - hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbiHramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred objavo omenjene odločbe Ustavnega sodišča, ne pomeni vnaprejšnje nediskriminacijske hrambe in obdelave prometnih podatkov, kar je bil sicer razlog za razveljavitev določb ZEKom-1. Hudodelsko združevanje, ki ima za cilj udejanjenje hudodelskega načrta, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je združba usmerjena v izvrševanje kaznivih dejanj, zahteva več kot le dogovor treh oseb, da bodo skupaj izvrševale kazniva dejanja, prav tako pa ni dovolj, da gre za povezave, ki se za neposredno storitev kaznivega dejanja oblikujejo naključno. V okviru hudodelske združbe je pomembna organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno (organizirano) strukturo (delitev vlog) in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Člani združbe delujejo v skladu z njenim skupnim krovnim interesom, pri čemer zadošča že, da...
VSRS Sodba I Ips 60110/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.04.2018kršitev kazenskega zakona - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - račun - lažni podatki - slovenski računovodski standardi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvihLažnost računov je v tem, da izkazujejo odplačen prenos različnih artiklov iz družbe in obsojenčevega s. p. na novoustanovljeno družbo, medtem ko je bil prenos dejansko neodplačen. Zaključek o tem, ali gre za ponarejeno listino, je bil mogoč šele ob presoji, ali se podatki na računu skladajo z dejanskim poslovnim dogodkom.
VSRS Sodba I Ips 18594/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.04.2018bistvene kršitve določb postopka - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - izločitev sodnika višjega sodišča - zahteva za izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev sodnika - seznanjenost s sestavo pritožbenega senataV postopku pred sodiščem druge stopnje ne obsojenec ne njegov zagovornik nista podala predloga za izločitev katerekoli sodnice kazenskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, čeprav za to ni bilo ovir. Obsojenec se je imel možnost seznaniti s tem, kdo so sodniki kazenskega oddelka višjega sodišča in kako so sestavljeni senati. V letnem razporedu dela je vnaprej določena sestava pritožbenih senatov. Letni razpored dela pa se skladno z določbami Sodnega reda objavi na oglasni deski sodišča in objavi tudi na spletu. Obramba ima tako možnost zahtevati izločitev sodnice ali sodnika višjega sodišča do začetka seje pritožbenega senata. Izločitev sodnika višjega sodišča lahko stranka zahteva le do začetka seje senata (tretji odstavek 41. člena ZKP). Izločitveni razlog bi sicer bilo možno uveljavljati tudi po začetku seje senata višjega sodišča v zvezi s kršitvijo, ki je nastala v pritožbenem postopku, če bi vložnik utemeljil, da razloga pred sejo senata ni...
VSRS Sodba VIII Ips 95/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.05.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ravnanje policista izven delovnega časa - hujša kršitev - naklep - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerjaSodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kršitve, pač pa na opis ravnanja, ki ga delodajalec opredeljuje kot kršitev. Za obstoj kršitve oziroma odpovednega razloga zadošča že, da je tožnik po tem, ko je na tleh ležečo osebo z vozilom zadel in jo vlekel po cestišču več deset metrov, odpeljal naprej, ne da bi ustavil. Tožnikova dolžnost iz delovnega razmerja je bila vzdržati se ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala njegovim interesom. Njegovo ravnanje je bilo v nasprotju s to dolžnostjo in nesprejemljivo za vsakogar, za policista pa še posebej. Nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do poteka odpovednega roka, saj je tožnik s svojim ravnanjem grobo kršil vrednote in vrline, ki izražajo poslanstvo policije.
VSRS Sodba I Ips 17139/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.11.2019razlogi o odločilnih dejstvih - prištevnost - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja - kaznivo dejanje uboja - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - idealni stek - načelo konsumpcije - načelo inkluzijePresoja zakonskih opisov kaznivih dejanj pokaže, da gre za različne opise ravnanj in da opis kaznivega dejanja po prvem odstavku 314. člena KZ-1 ni zajet v opisu kaznivega dejanja po prvem odstavku 115. člena KZ-1. Objekta kazenskopravnega varstva sta različna, pri kaznivem dejanju po 314. členu splošna varnost ljudi in premoženja, pri kaznivem dejanju po 115. členu KZ-1 pa življenje in telo. Prvo kaznivo dejanje je ogrozitveni delikt, drugo kaznivo dejanje pa poškodbeni.
VSRS Sodba XI Ips 41121/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.12.2019ekstradicijski pripor - izročitev obdolženca tuji državi - dopustnost - doktrina prima facie - kazenska sankcija - sorazmernost - zastaranje pregona - begosumnost - pravica do obrambe - čas za pripravo obrambe - hitrost postopka - pravica do uporabe svojega jezikaV fazi odreditve ekstradicijskega pripora preiskovalni sodnik preveri le, če prošnja za izročitev ustreza pogojem iz 523. člena ZKP in so hkrati podani razlogi za pripor iz 201. člena tega zakona. Izpolnitev obeh pogojev šele omogoča preiskovalnemu sodniku, da odredi ekstradicijski pripor oziroma stori druge ukrepe, da zagotovi navzočnost tujca, razen če je že iz same prošnje za izročitev očitno, da izročitev ni dopustna (tretji odstavek 524. člena ZKP). Le v primeru, ko bi bilo na podlagi prošnje za izročitev določeni državi prosilki prima facie razvidno, da bo izročitev tujca tej državi v ekstradicijskem postopku zavrnjena, odreditev ekstradicijskega pripora ne bi bila skladna z zakonom.
VSRS Sodba VIII Ips 84/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2020javni uslužbenec - napredovanje v višji plačni razred - usposabljanje - kandidat za policistaV primeru opravljanja usposabljanja kandidatov za policiste za varovanje zunanje meje Evropske unije se to usposabljanje v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom všteva v napredovalno obdobje in se to obdobje ne more enačiti z inštitutom pripravništva.
VSRS Sklep I Up 151/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.12.2019odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - koncesija - odkupna opcija - koncesijska pogodba - koncesijski akt - prenehanje koncesijske pogodbe - pogodbeno razmerje - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ni upravna zadeva - napačen pravni poukKer gre v obravnavanem primeru za pogodbeno predviden odkup koncesije, je spor o izpolnjevanju pogojev za ta odkup spor o izvajanju tega pogodbenega določila ne glede na to, da je možnost odkupa sama po sebi predvidena za potrebe javnega interesa že v koncesijskem aktu. Tudi sklenitev koncesijske pogodbe, tako kot vsake druge obligacijske pogodbe, predpostavlja soglasje volj obeh pogodbenih strank, torej tudi koncesionarjeve. Zato je spor o tem, ali ima koncendentova odločitev podlago v pogodbenih določilih, spor iz pogodbenega razmerja, tudi če gre za vprašanje veljavnosti pogodbenega določila zaradi napake volje ene izmed strank (kar po vsebini zatrjuje pritožnica z navajanjem prisilne narave pogodbenega določila o koncendetovi pravici do odkupa koncesije). Za reševanje teh sporov pa je, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pristojno sodišče splošne pristojnosti.
VSRS Sklep I Up 74/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.11.2019zavrženje tožbe - Študentska organizacija Slovenije - ni upravna zadeva - javnopravna zadeva - interni akt - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - sodno varstvo v upravnem sporuOdločanje o priznanju oziroma ugotovitvi statusa organizacijske oblike ŠOS ni upravna zadeva, saj pri tem ne gre za odločanje o pravici s področja upravnega prava in tudi ne za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP oziroma za javnopravni spor po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1, zato pritožnica ne more uveljavljati molka organa in na tej podlagi zahtevati odločitve v sporu polne jurisdikcije in tudi ne izdaje akta.
VSRS Sodba II Ips 49/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.11.2019povrnitev premoženjske škode - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - bolniški stalež - izgubljeni zaslužek - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizijaTo, da oškodovanec ve, koliko zaslužka je "izgubil" v posameznem mesecu (ali poslovnem letu), še ne pomeni, da ve (lahko oceni), kakšen bo celoten izgubljeni zaslužek, ki ga bo utrpel zaradi škodnega dogodka. Dokler zdravljenje ni zaključeno (in zdravstveno stanje ni stabilizirano) namreč ne more vedeti, koliko časa bo škoda še nastajala (do kdaj bo trajal bolniški staž) in kakšna bo (npr. ali (kdaj) se bo v prihodnjih mesecih/poslovnih letih vrnil na delo, ali bo (začasno) delal le krajši delovni čas). Uporaba pravila, ki od oškodovanca zahteva, da tožbo vloži v treh letih od prvega prikrajšanja, bi v okoliščinah konkretnega primera ne bila skladna z ustavnopravnimi izhodišči instituta zastaranja. Tedaj namreč še ni bilo jasno, kolikšna škoda bo sploh nastala. Celo nasprotno, tožbo bi moral vložiti, četudi bi bilo jasno da se bo škoda med postopkom povečevala (nejasno bi bilo le koliko časa in v kakšnem obsegu). To pa ni skladno s subjektivno naravo...
VSRS Sodba I Up 93/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.2019mednarodna zaščita - priznan status begunca - preganjanje zaradi veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - odločanje v sporu polne jurisdikcije - opravljena glavna obravnava - ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja - dokazna ocena sodišča - prepričljiva dokazna ocenaPritožnica sodišču ne očita pomanjkljive obrazložitve presoje oziroma s tem povezanih procesnih kršitev, pač pa poudarja, da se ne strinja z posameznimi razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo drugačno dokazno oceno in s tem drugače ugotovilo dejansko stanje glede tožnikove verodostojnosti oziroma pristnosti njegove spremembe vere. Izraža torej nestrinjanje s tako (drugače) ugotovljenim dejanskim stanjem. S temi pritožbenimi ugovori torej uveljavlja predvsem pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 75. člena ZUS-1). V zvezi z izpodbijanjem ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožnica ni predlagala izvedbe novih ali že predloženih dokazov, ki bi terjali presojo Vrhovnega sodišča.
VSRS Sklep II Ips 23/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.04.2019razveza zakonske zveze - vrnitev darila - veljavnost pogodbe - nagib za sklenitev darilne pogodbe - causa (kavza) - neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - zastaranje - pravno mnenje občne seje vrhovnega sodišča - sprememba prakse Vrhovnega sodišča - zmotna uporaba materialnega pravaVrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ga Pravno mnenje z dne 21. in 22. decembra 1987 ne zavezuje več in zakaj ne. Na tem mnenju je temeljila sodna praksa, da v primerih darilnih pogodb med zakonci z razvezo zakonske zveze odpade podlaga (kavza), da je pogodba zato nična in da ima darovalec zoper obdarjenca vrnitveni zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Od te prakse se je oddaljilo s stališčem, da je ravno kavza tista, ki je ključnega pomena za presojo, ali je darilna pogodba po razvezi zakonske zveze preklicljiva ali ne in da je darilo preklicljivo le, če je bila kavza daritve (poglavitni razlog zanjo) »vera v dosmrtno skupno življenje,« zato je treba abstraktno kavzo preklicljivega darila iz 84. člena ZZZDR očistiti vsega, kar se ne tiče te vere; preklic po 84. členu ZZZDR ne bo utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski »veri v dosmrtno skupno življenje,« marveč vsebuje številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo.

Izberi vse|Izvozi izbrane