<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

VSRS Sklep III Ips 12/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:III.IPS.12.2019

Evidenčna številka:VS00028872
Datum odločbe:03.09.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba I Cpg 54/2018
Datum odločbe II.stopnje:05.07.2018
Senat:dr. Mile Dolenc (preds.), Vladimir Balažic (poroč.), Franc Seljak, mag. Rudi Štravs, Jan Zobec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:izločitev sodnika višjega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - videz nepristranskosti - pravica do nepristranskega sodišča - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovne celote - izdaja sklepa o prodaji - tožba na ugotovitev ničnosti - delna ničnost kupoprodajne pogodbe - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Ni dopustno, da sodnik, ki je v stečajnem postopku izdal sklep o soglasju k prodaji poslovne enote stečajnega dolžnika, odloča o pritožbi v gospodarskem sporu zoper tega istega stečajnega dolžnika kot toženo stranko, v katerem se kot predhodno vprašanje presoja (delna) ničnost prodaje te iste poslovne enote.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji toženka plača 3.593.726,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2015 dalje (I. točka izreka). Tožnici je še naložilo, da mora toženki in stranskima intervenientoma povrniti pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (II. in III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke zoper odločitev sodišča prve stopnje o dopuščeni stranski intervenciji ugodilo in spremenilo sklepa sodišča prve stopnje o dopustitvi stranske intervencije B. Đ. z dne 18. 9. 2017 in Odvetniške družbe M., d. o. o., o. p., z dne 15. 11. 2017 tako, da je predlog za dopustitev stranske intervencije zavrnilo (I. točka izreka). Pritožbi zoper stroškovno odločitev je delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo (II. točka izreka). V ostalem je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka potrdilo. Odločilo je, da pravdni stranki in stranska intervenienta sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (IV. točka izreka).

3. Tožnica je v skladu s sklepom III DoR 111/2018-8 z dne 13. 11. 2018 zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, v izpodbijanem delu razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje drugemu senatu sodišča druge stopnje.

4. Toženka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

Uporaba ZPP(-E)

5. Odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, je bila izdana 15. 11. 2017, kar je po 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E), zato se je tudi postopek pred Vrhovnim sodiščem izpeljal po določbah ZPP, vključno z novelo E.

Ugotovljeno dejansko stanje

6. V revizijskem postopku so pravnorelevantna naslednja dejstva, na katera je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP):

− Tožnica je v stečajnem postopku nad toženko kupila delujočo poslovno celoto.

− Za tem je tožnica zoper toženko vložila tožbo za ugotovitev delne ničnosti te kupoprodajne pogodbe, ker naj bi ji tožena stranka z njo med drugim prodala mineralne surovine ter rudarske pravice, kar naj bi bilo v nasprotju s prisilnimi predpisi. Sodišči sta v tem sporu presodili, da pogodba ni nična.

− Sklep o soglasju k prodaji te poslovne enote stečajne dolžnice je v stečajnem postopku izdala sodnica A. A., ki je za tem odločala tudi kot predsednica senata o pritožbi v gospodarskem sporu glede delne ničnosti te kupoprodajne pogodbe, ki je potekal med istima strankama.

− Iz podatkov spisa in javno dostopnih podatkov izhaja, da je stečajni postopek sicer potekal tako, da je prvi sklep o prodaji z dne 22. 1. 2014, ki je opredelil zdravo jedro stečajnega dolžnika, navedeno v predlogu upravitelja za prodajo z dne 7. 10. 2013, izdala druga sodnica, B. B. Javna dražba na podlagi tega sklepa ni bila uspešna, zato je ista sodnica izdala še sklep o prodaji – druga javna dražba, z dne 15. 4. 2014. Tudi na drugi javni dražbi ni bilo interesenta za nakup za določeno ceno 10.852.810,00 EUR. Takoj po končani javni dražbi pa je kupec K., d. o. o., podal direktno ponudbo za nakup zdravega jedra za ceno 7.500.000,00 EUR in prodajo po tej ceni je sodišče potrdilo s sklepom o soglasju k prodaji z dne 24. 7. 2014, ki ga je izdala sodnica A. A. Sodnica, katere izločitev predlaga sedaj tožnica, je tako odločila o tem, da se predmet lahko proda po nižji ceni in na podlagi direktne ponudbe kupca po četrtem odstavku 329. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

− Po tem sklepu je bila 15. 9. 2014 sestavljena prodajna pogodba, k sklenitvi katere je sodišče dalo soglasje s sklepom z dne 19. 12. 2014, ki ga je prav tako izdala druga sodnica, S. T.

Opredelitev vprašanja in revizijske navedbe

7. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 111/2018-8 z dne 13. 11. 2018 dopustilo vprašanje, ali je dopustno, da sodnik, ki je v stečajnem postopku izdal sklep o soglasju k prodaji poslovne enote stečajnega dolžnika, odloča o pritožbi v gospodarskem sporu zoper tega istega stečajnega dolžnika kot toženo stranko, v katerem se kot predhodno vprašanje presoja (delna) ničnost prodaje te iste poslovne enote.

8. Tožnica v reviziji trdi, da je sodišče druge stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, saj ni uporabilo določbe 6. točke 70. člena ZPP, ki določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Meni, da sodnica, ki je predhodno izdala soglasje k prodaji in potrdila, da je prodaja celote dopustna, že po naravi stvari ni mogla objektivno odločati o tem ali je bila ta prodaja nična. Tožnica tudi ni imela možnosti zahtevati izločitve sodnice, saj se je z izločitvenim razlogom seznanila šele ob prejemu drugostopenjske sodbe. Meni, da je podana kršitev 23. člena Ustave.

9. Toženka v odgovoru na revizijo navaja, da je bila tožničina dolžnost pravočasno zahtevati izločitev sodnice. Tožnica je bila seznanjena s sodnim redom, ki je na sodni deski sodišča druge stopnje in objavljen na spletni strani in iz katerega izhaja, da A. A. opravlja delo na tem sodišču, kar pomeni, da bi lahko sodila v obravnavanem sporu. Ne glede na to pa po njenem mnenju izdaja sklepa o soglasju k prodaji v stečajnem postopku ne predstavlja take okoliščine, ki bi vzbujala dvom o sodničini nepristranskosti. Odločitev sodišč v gospodarskem sporu se na sklep o soglasju k prodaji namreč ne opira, sodišči sta odločali o drugih vprašanjih kot v stečajnem postopku.

O utemeljenosti revizije

10. Revizija je utemeljena.

11. Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da tožnica uveljavlja kršitev določb postopka iz 6. točke 70. člena ZPP, saj bi se po njenem mnenju morala sodnica A. A. izločiti iz odločanja o pritožbi pred sodiščem druge stopnje zaradi okoliščin, ki naj bi vzbujale dvom v njeno nepristranskost. V določbi 70. člena ZPP ureja t. i. „izločitvene razloge“ (1. do 5. točka tega člena) in „odklonitvene razloge“ (6. točka tega člena). Izključitvene razloge je mogoče uveljavljati tudi v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi, medtem ko procesno upravičenje stranke zahtevati izločitev sodnika zaradi odklonitvenega razloga ugasne, če ga stranka ne uveljavlja, kot ji nalaga zakon.1

12. Po presoji Vrhovnega sodišča tožnica z navedbami glede izločitve v reviziji ni prepozna. Iz spisa ne izhaja, da bi bila tožnica seznanjena, da bo ta sodnica tudi sodila v njeni zadevi. Podatek o tem, da sodi na Višjem sodišču v Mariboru, brez sestave senata, po presoji Vrhovnega sodišča tožnice ne omeji. Stranki namreč ni mogoče nalagati bremena, naj na zalogo oziroma iz previdnosti izloča sodnika, ne da bi vnaprej vedela, da bo ta sodnik dejansko odločal v njeni zadevi.2

13. Skladno s prvim odstavkom 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Pravica do sodnega varstva torej med drugim vsebuje jamstvo, da odloča nepristransko sodišče. Ustavno sodišče, enako kot Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), za presojo nepristranskosti sodišča uporablja subjektivni in objektivni test. Medtem ko gre pri subjektivnem testu za ugotavljanje osebnega prepričanja odločujočega sodnika (pri čemer se do nasprotnega dokaza domneva, da je sodnik nepristranski), gre pri objektivnem testu za presojo, ali obstajajo na strani sodnika določene okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo legitimen dvom o njegovi nepristranskosti.3 Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven. Določen pomen ima torej tudi t. i. videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.4 Vendar vtis, ki si ga ustvari stranka, ni odločilen. Dvom o nepristranskosti sodišča mora biti upravičen v objektivnem smislu.5

14. Po oceni Vrhovnega sodišča so okoliščine konkretnega primera take, da dopuščajo dvom v nepristranskost sodišča, ne le v očeh tožnice, temveč tudi objektivno. Objektivni test pomeni, da mora biti sojenje ne samo pravično, temveč mora biti tudi videti táko, torej pravično. V tem kontekstu je zato v ospredju pomen videza nepristranskosti.6 V obravnavani zadevi je sodnica A. A., katere izločitev predlaga sedaj tožnica, odločila o tem, da se v stečajnem postopku nad toženko predmet, ki je bil opredeljen že v prejšnjih sklepih (ki jih je izdala druga sodnica B. B.), lahko proda po nižji ceni, in sicer na podlagi direktne ponudbe kupca po četrtem odstavku 329. člena ZFPPIPP. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je sodnica s tem sklepom potrdila ne samo ceno, temveč tudi sam predmet prodaje ("zdravo jedro"). Nato pa je A. A. v gospodarskem sporu kot predsednica senata višjega sodišča odločala o zatrjevani (delni) ničnosti te prodajne pogodbe. Po presoji Vrhovnega sodišča je s tem v očeh razumnega opazovalca odločala o isti pogodbi, četudi pravno-tehnično ni odločala v "isti" zadevi (če bi, bi bil podan izločitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP).

15. Odgovor na dopuščeno vprašanje je torej, da ni dopustno, da sodnik, ki je v stečajnem postopku izdal sklep o soglasju k prodaji poslovne enote stečajnega dolžnika, odloča o pritožbi v gospodarskem sporu zoper tega istega stečajnega dolžnika kot toženo stranko, v katerem se kot predhodno vprašanje presoja (delna) ničnost prodaje te iste poslovne enote. Ker bi se morala sodnica A. A. po 6. točki 70. člena ZPP izločiti iz odločanja o pritožbi v gospodarskem sporu, tožnica v reviziji utemeljeno opozarja, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. V novem sojenju sodnica A. A. ne bo smela odločati o sporu.

Glede stroškov revizijskega postopka

16. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Glasovanje

17. Za odločitev so glasovali vrhovni sodniki Franc Seljak, mag. Rudi Štravs in Jan Zobec. Proti sta glasovala vrhovna sodnika Vladimir Balažic in Mile Dolenc.

-------------------------------
1 Enako Ustavno sodišče v odločbi št. Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017.
2 Glej sodbi ESČP v zadevah Golubović proti Hrvaški z dne 27. 11. 2012, 39. točka obrazložitve, in Hit d. d. Nova Gorica proti Sloveniji z dne 5. 6. 2014, 29. točka obrazložitve.
3 Prim. z odločbo Ustavnega sodišča št. Up-679/06, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, 47. točka obrazložitve, in s sodbama ESČP v zadevah Sacilor Lormines proti Franciji z dne 9. 11. 2006, 60. točka obrazložitve, in Švarc in Kavnik proti Sloveniji z dne 8. 2. 2007, 38. in 39. točka obrazložitve.
4 Prim. z odločbama Ustavnega sodišča št. Up-799/13 z dne 22. 1. 2015, 9. točka obrazložitve, in št. Up-217/15 z dne 7. 7. 2016, 17. točka obrazložitve. Prim. tudi s sodbama ESČP v zadevah Coeme in drugi proti Belgiji z dne 22. 6. 2000, 121. točka obrazložitve, in Švarc in Kavnik proti Sloveniji, 39. točka obrazložitve.
5 Enako Ustavno sodišče v odločbi Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017, točka 5.
6 Prim. sodbo ESČP v zadevi Sramek zoper Avstrijo, par. 42.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-5, 70-6, 339, 339/1
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 329, 329/4
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23, 23/1
Datum zadnje spremembe:
22.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzNjI5