Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8194cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzc2
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep I Up 214/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.10.2016tožba zoper sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti – blokada transakcijskega računa - zahteva za izdajo začasne odredbe – težko popravljiva škoda ni izkazana – restriktivna presoja izkazanosti težko popravljene škode v davčnih zadevah – možnost stečaja sama po sebi ni težko popravljiva škodaTožnik s svojimi pavšalnimi navedbami in predloženim poslovnim izidom za leto 2014, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode, ni z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazal niti da bo taka škoda dejansko nastala niti da jo je mogoče preprečiti le z izdajo zahtevane začasne odredbe.
VSRS Sklep X Ips 378/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.11.2016sofinanciranje iz javnih sredstev – dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje ni izkazana – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice za stranko niso izkazaneZgolj sklicevanje na obe sicer reviziji priloženi sodbi sodišča prve stopnje, še zlasti ob dejstvu, da je bilo revidentovi pritožbi v obravnavani zadevi z drugostopenjskim aktom deloma ugodeno, za dovolitev revizije na tej podlagi ne zadošča. Neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča lahko revident uveljavlja le glede pomembnega pravnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev v zadevi.
VSRS Sklep II DoR 377/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.01.2016dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - vrednost spornega predmeta - glavnica - obresti - stranske terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizijeSodišče lahko revizijo dopusti le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in hkrati ne presega 40.000,00 EUR, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek.
VSRS Sodba II Ips 85/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.01.2016mediji - objava popravka - pravica do popravka - kolizija ustavnih pravic - vsebinsko zanikanje - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobudaIzvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, zato je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.
Sklep VIII Ips 259/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.01.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zadravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaV primeru, ko je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, se na podlagi določb Pravil šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod.
Sklep VIII DoR 140/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.02.2012predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - dovoljenost revizije po zakonuMed pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja spada tudi zagotavljanje plačila zdravstvenih storitev, med temi tudi storitev zdravljenja v tujini. Spor o odpravi odločb tožene stranke v zvezi s povračilom stroškov zdravljenja v tujini in posledično povračilo teh stroškov je socialni spor, v katerem je revizija dovoljena na podlagi 4. točke 31. člena ZDSS-1.
Sodba X Ips 162/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.04.2012izročitev obdolženca tuji državi - dovoljena revizija - zelo hude posledice za stranko - ovire za izročitev tujca - možnost kršitev človekovih pravic - možnost mučenja kot absolutna ovira - stopnja resnosti drugih možnih kršitevMožnost mučenja predstavlja absolutno oviro za izročitev posameznika drugi državi. Pri ostalih posegih, ki pri posamezniku lahko povzročajo telesno in duševno trpljenje, pa je potrebno upoštevati ali ti posegi dosegajo minimalno stopnjo resnosti, ki jo zasleduje 3. člen EKČP, in cilj izročitve posameznika drugi državi.
Sklep III DoR 34/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.07.2012dopuščena revizija - mednarodni železniški prevoz blaga - odškodnina - zahtevek prevoznika zoper pošiljatelja - zastaranjeRevizija se dopusti o vprašanju ali se uporabi določba c) točke prvega odstavka 48. člena Enotnih pravilih za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek B h konvenciji) tudi za obravnavani zahtevek prevoznika zoper pošiljatelja vagonske pošiljke.
Sodba VIII Ips 95/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.09.2012začasna nezmožnost za delo - omejitve za določena opravilaZačasna zadržanost z dela se veže tako na ugotovitev zdravstvenega stanja zavarovanca, kot ugotovitev, ali je na to zdravstveno stanje sposoben oziroma ni sposoben opravljati svojega, to je konkretnega dela (del) delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Navedeno ne izključuje pravice osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, da pri zavarovancu ugotovi zmožnost za delo kljub določenim omejitvam za posamezna opravila, res pa se to ne sme nanašati na opravila ali naloge, ki predstavljajo bistveno vsebino del delavca v okviru delovnega mesta oziroma vrste del.
Sodba IV Ips 80/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.12.2011bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev - zahteva za sodno varstvoČe sodišče glede dejstva, ki je odločilno (odgovornost storilca za prekršek) in je bilo izpodbijano z zahtevo za sodno varstvo, ni podalo razumljivih razlogov, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 155. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1).
Sklep VIII Ips 280/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek01.10.2012začasna nezmožnost za delo - osebni zdravnik - imenovani zdravnikRevizija pravilno opozarja na to, da časovni okvir, ki omejuje osebnega zdravnika pri ugotavljanju začasne nezmožnosti po 244. členu Pravil ni vezan na datum predhodne ugotovitve imenovanega zdravnika, od kdaj je zavarovanec zmožen za delo (oziroma začasna zadržanost ni več utemeljena), temveč na datum izdaje zadnjega sklepa tega zdravnika, pa še to le v povezavi z nenadnim in nepričakovanim poslabšanjem zdravstvenega stanja.
Sodba II Ips 679/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.11.2012povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - hrvaško pravo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesrečeRevizijska teza, da so pravila hrvaškega prava, ki se nanašajo na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, v očitnem nasprotju s pravili slovenskega prava, je neutemeljena. Vsebina določbe 200. člena ZOO (oz. 200. člena ZOR) je namreč enaka vsebini določbe 179. člena OZ. Navedenega pa ne spremeni niti dejstvo, da se po hrvaškem pravu, poleg 200. člena ZOO, kot pomožna pravila uporabljajo tudi Kriteriji.
Sodba in sklep VIII Ips 230/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.04.2013začasna nezmožnost za delo - plačilo nadomestila plače - direktni zahtevek zoper zavodTožniku je treba priznati pravico do direktnega uveljavljanja nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, in sicer od 31. delovnega dne zadržanosti (137. člen ZDR).
Sklep I Ips 54004/2011-16Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.03.2013zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - druga odločbaZahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo, s katero kazenski postopek ni bil končan (druga odločba), se sme vložiti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Sklep II Ips 204/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.12.2013mandatna pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - kodeks odvetniške etike - vložitev tožbe - tožba na nedopustnost izvršbe - dolžnosti odvetnika - seznanitev in posvet s stranko v zvezi procesnimi dejanji - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zvezaPo izrecni določbi 44. člena Kodeksa je odvetnik dolžan stranko vnaprej seznaniti s potekom postopka, kolikor je to mogoče, nato pa stranko redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji tako omogočiti tako vsebinsko odločitev v lastni zadevi kot tudi morebitno menjavo pooblaščenca.
Sodba X Ips 427/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.09.2013davek od dohodka pravnih oseb - izogibanje dvojnemu obdavčenju - rezident je slovenska družba - odbitek davka, ki ga je slovenski rezident plačal v Srbiji - prenos odbitka v bodoča oziroma pretekla davčna obdobja - (ne)enako obravnavanje davčnih zavezancevPrenos odbitka davka, plačanega v Srbiji, od dohodka pravne osebe, ustvarjenega v Srbiji, v prihodnja oziroma pretekla davčna obdobja v Sloveniji ni mogoč. Konvencija se uporablja le toliko, kolikor sta se državi dogovorili, glede nedogovorjenega se za slovenske rezidente uporablja slovenski zakon.
Sodba II Ips 181/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.02.2014izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojna tožba - actio pauliana - nasprotna izpodbojna tožba - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - neodplačno razpolaganje - subjektivni pogoj izpodbijanjaNasprotna izpodbojna tožba kot obrambno sredstvo na podlagi ugovora za razliko od samostojne izpodbojne tožbe ni vezana na rok iz prvega odstavka 257. člena OZ, temveč je lahko vložena do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je bilo izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega pravnega posla.
Sodba I Ips 54983/2010-269Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.01.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - odvzem krvi diplomatskemu predstavniku - razlogi o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - zaslišanje prič - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - obteževalne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusaDunajska konvencija o diplomatskih odnosih poleg spoštovanja diplomatove osebnosti zagotavlja, da diplomat v državi gostiteljici ni procesuiran za kaznivo dejanje, ki ga stori na njenem ozemlju, ne predstavlja pa ovire za zbiranje dokazov na območju te države, ki jih je mogoče uporabiti v kazenskem postopku zoper diplomata v državi pošiljateljici.
Sklep II Ips 182/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.04.2014oporoka - lastnoročna pisna oporoka - uničenje oporoke - dokazovanje - dokazni standardi - dokazno breme - negativno dejstvo - indici - dokazovanje z indici - dokazna stiska - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaVztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v primerih, ko je treba dokazati t.i. negativno dejstvo, zlahka vodi v dokazno stisko in posledično v odločitev po pravilu o dokaznem bremenu. Zato je treba zaradi preprečitve dokazne stiske tisti stranki, ki nosi materialno dokazno breme, dokazovanje olajšati; tak način je lahko tudi dokazovanje z indici. Tak indic lahko predstavlja okoliščina, da oporočitelj do smrti ni spremenil svoje volje glede zapuščine.
Sodba II Ips 268/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.04.2014dopuščena revizija - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - ničnost sodne poravnave - aktivna legitimacija - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - pravnomočnostTretji ne more uveljavljati ničnosti sodne poravnave: sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodbe, zato so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva, procesno legitimacijo za izredna pravna sredstva pa imajo stranke – edina izjema je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo vloži državni tožilec.

Izberi vse|Izvozi izbrane