Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8056cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzc2
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep II Ips 232/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.02.2019tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganje v tujo nepremičnino - obseg vlaganj - gradnja na tujem svetu - nastanek nove stvari - identiteta hiše - sprememba identitete nepremičnine - sprememba namembnosti - dogovor o skupni gradnji - trditveno breme - dovoljenost revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik - postulacijska sposobnost - zavrženje revizijeVlaganja tožnika v stanovanjski objekt v konkretnem primeru so bila tako obsežna, da so od stare hiše praktično ostali le še temelji in zidovi pritličja (lupina), zato, čeprav je bila zgradba že pred posegom bivalna stanovanjska hiša, so se z gradnjo njene lastnosti tako bistveno spremenile, da gledano tudi z očmi povprečnega in razumnega opazovalca, ne gre več za isto stvar. Dogovor o skupni gradnji morajo nujno spremljati trditve o dogovoru o spremembi solastninskih deležev, in ker gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, se mora sodno varstvo v takem primeru uveljavljati z dajatvenim (in ne z ugotovitvenim) zahtevkom.
VSRS Sodba II Ips 251/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.03.2019upravni postopek - odmera komunalnega prispevka - odprava upravne odločbe - posledice odprave odločbe - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica do povrnitve škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zvezaKomunalni prispevek odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo, na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Rok za izdajo odločbe je 15 dni. Če o odmeri komunalnega prispevka v tem roku ni odločeno, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da upravna enota, ki vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, le-tega izda (če so za to izpolnjeni ostali pogoji), tudi če komunalni prispevek ni plačan. Upravni postopek loči odpravo in razveljavitev odločbe. Razlika je v tem, da razveljavitev odločbe velja le za naprej ("ex nunc"), medtem ko ima odprava odločbe učinek tudi za nazaj ("ex tunc"). To pomeni, da se v primeru odprave določene odločbe, odpravijo tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale. Ena od posledic v konkretnem primeru izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka je bila pravočasnost takšne odločitve v smislu...
VSRS Sklep I Up 146/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.08.2018varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - ugotovitvena tožba - nepopolna tožba - zavrženje tožbeOd zakonskih zahtev po jasni tožbeni opredelitvi predmeta subsidiarnega upravnega spora, torej tako spornega dejanja kot organa, ki naj bi ga storil, ni mogoče odstopiti.
VSRS Sodba VIII Ips 334/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.08.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - policist - rok za odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanjaZa presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščen generalni direktor Policije (in ne, kdaj je bila obveščena Policijska uprava A.). Teka roka ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi moral biti delodajalec (generalni direktor) po navedenih ali drugih pravilih obveščen o kršitvah delavca, ampak je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen. S tem, ko je tožnik dajal v promet zdravilo večjemu številu oseb (tudi izven Policije), ki je škodljivo za zdravje, zaradi česar ga v Republiki Sloveniji ni mogoče dobiti v prosti prodaji in bi se hkrati glede na delo, ki ga opravlja in osebne lastnosti moral in mogel zavedati, da ima takšno ravnanje znake kaznivega dejanja, je tožnik kršil prepoved iz 37. člena ZDR in prvega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi. Policist, ki naj bi bdel nad zakonitostjo ravnanj državljanov, krni ugled policije, če sam izvršuje znake kaznivega dejanja.
VSRS Sodba II Ips 49/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.09.2018povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - sojenje v razumnem roku - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja sodnika - ravnanje s profesionalno skrbnostjoProtipravnost ravnanja je pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. V zvezi z ravnanjem sodnika pri njegovem delu je bilo tako že zavzeto stališče, da je treba pri presoji o protipravnosti ravnanja izhajati iz same narave sodniškega dela, zato pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je lahko sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju tako govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti, ko na primer sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso oziroma ko gre za druge grobe kršitve pravil postopka oziroma sodniške dolžnosti. Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti...
VSRS Sodba II Ips 121/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.08.2018dovoljenost revizije - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zadostno število izvodov - priloge vloge - sprememba sodne prakse - pravno nasledstvo stranke - izčlenitev - prenosna družba - delilni načrt - singularno pravno nasledstvo - enotno sosporništvo - povrnitev škode - odgovornost upravljalca smučišča - padec na smučišču - pojem nevarnega mesta - ledena plošča - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopuščena revizijaPo presoji Vrhovnega sodišča smučarska površina, kot je bila opisana v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe in dimenzij, kot je bila zatrjevana s strani tožnice (približno 5 m2), ne predstavlja neprilagojenega mesta. Ne gre namreč za stanje smučišča, ki bi bilo neobičajno ter ga smučar ne bi mogel pričakovati. Obveznost upravljavca smučišča, da pred vsako takšno mesto namesti opozorilno tablo, bi bila pretirana in neživljenjska ter v nasprotju z izhodiščem, da je smučanje dejavnost, ki se odvija v naravi, katere pomembna lastnost je tudi dinamičnost. Poleg tega po presoji Vrhovnega sodišča primerjava z ostalimi primeri iz določbe 9. točke 4. člena ZVSmuč pokaže, da bi umestitev spornega mesta iz obravnavane zadeve na vsebino navedene določbe učinkovala izrazito razširjujoče.
VSRS Sklep in sodba III Ips 51/2018-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.09.2018odškodninska terjatev - premoženjska škoda - čas, ki je potreben za zastaranje - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - izgubljeni dobiček (zaslužek) - navadna škoda - predpogodba - zahteva za sklenitev glavne pogodbe na podlagi sklenjene predpogodbeNatančnejša opredelitev pogoja iz prvega odstavka 352. člena OZ "odkar je oškodovanec zvedel za škodo" v pravnih pravilih ni mogoča, saj je odvisna od raznolikih okoliščin. Dejanske okoliščine, ki se upoštevajo pri začetku teka subjektivnega zastaralnega roka glede odškodninske terjatve za izgubljeni dobiček, so (po naravi zadeve) drugačne od tistih, ki se upoštevajo pri začetku teka subjektivnega zastaralnega roka glede odškodninske terjatve za navadno škodo (zaradi zmanjšanja premoženja).
VSRS Sklep III Ips 32/2017-5Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.09.2018odstop od prodajne pogodbe - vrnitev danega - vračilo kupnine - kondikcija - neupravičena pridobitev - prekluzivni rok - rok iz 480. člena OZ - dopuščena revizijaPrvi odstavek 480. člena OZ velja za sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova prodajalkine odgovornosti za stvarne napake, ne pa tudi za (kondikcijske) zahtevke, ki nastanejo na podlagi kasnejšega prenehanja (razveze) prodajne pogodbe, ki jo povzroči uresničitev kupkine pravice odstopiti od prodajne pogodbe zaradi stvarnih napak dobavljenega blaga. Za takšne (kondikcijske) zahtevke namreč veljajo splošni zastaralni roki.
VSRS Sodba II Ips 17/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.09.2018izpolnitev prodajne pogodbe - izročitev nepremičnine kupcu - zamuda z izpolnitvijo - prevzem stanovanja - normalna raba stanovanja - bistvene napake - revizija - razlogi za revizijo - prepis pritožbenih navedb v reviziji - obseg obrazložitve odločbe Vrhovnega sodiščaBrušenje in lakiranje parketa, potrebno za odpravo napak, je dovolj za zaključek, da običajna raba stanovanja pred tem ni bila mogoča.
VSRS Sodba I Ips 31885/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.08.2018bistvena kršitev določb kazenskega postopka - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje obrekovanja - sredstvo javnega obveščanja - elektronska pošta - zasebna komunikacija - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnjeKaznivi dejanji razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 in obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 sodita med kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, o katerih v primeru, da so storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča (prvi odstavek 25. člena ZKP). Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo kaznivo dejanje razžalitve storjeno s poslanimi SMS in elektronskimi sporočili, kaznivo dejanje obrekovanja pa s poslanim elektronskim sporočilom. Svetovni splet je skladno s teorijo in sodno prakso sredstvo javnega obveščanja, saj so vsebine, objavljene na svetovnem spletu, (razen izjemoma) dostopne vsakomur. Pri pošiljanju elektronskih sporočil je situacija drugačna; gre namreč za zasebno komunikacijo med pošiljateljem in naslovnikom, ki se prenaša s pomočjo oziroma uporabo svetovnega spleta. Elektronska sporočila so s spletom sicer neločljivo povezana, vendar takšna...
VSRS Sodba III Ips 15/2017Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.01.2019odpoklic predsednika uprave - ničnost sklepa nadzornega svetaNadzorni svet je upravičen reagirati na stanje nesoglasij, sporov in medsebojnega nezaupanja v upravi, preden bi prišlo do zastojev pri sprejemanju poslovnih odločitev in preden bi lahko bila družbi zaradi tega povzročena škoda. Za utemeljenost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika ali člana uprave v takšnih okoliščinah ni treba izkazati in konkretizirati negativnega vpliva na vodenje poslov in družbo, natančneje na njena zunanja razmerja do poslovnih partnerjev ali na poslovne rezultate.
VSRS Sodba X Ips 277/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.12.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - vrnitev preveč plačane carine - plačilo stimulacije - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene - sodba SEUV obravnavanem primeru gre za vprašanje dopustnosti naknadne uskladitve transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prost promet. Ker iz stališč SEU v zadevi C-529/16 izhaja, da naknadne uskladitve transakcijske vrednosti ni mogoče utemeljiti zgolj z drugačno (nižjo) vrednostjo blaga, tudi če bi bila ta z vidika določb členov 28 do 31 CZS kot transferna cena sprejemljiva, se Vrhovnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do revizijskih navedb o vplivu transfernih cen na transakcijske cene pri oblikovanju carinske vrednosti.
VSRS Sodba II Ips 325/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.01.2019povrnitev nepremoženjske škode - neutemeljen odvzem prostosti - pripor - zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - begosumnost - krivdno ravnanje oškodovanca - odškodnina - izguba pravice - zavrnilna sodbaTožnik je na podlagi tretjega odstavka 542. člena ZKP izgubil pravico do odškodnine. Glede časa odhoda v tujino je nosilni razlog sodišča druge stopnje, da v resnici ni bistveno, ali je bil tožnik na Madžarskem že pred uvedbo kazenskega postopka ali šele po njegovi uvedbi. Bistveno je, da se je skrival v tujini, čeprav je vedel, da zoper njega teče kazenski postopek. Razlogi, s katerimi sodišče druge stopnje utemelji, da je bil razlog begosumnosti utemeljen, so naslednji: a) tožnik je vedel za obstoj kazenskega postopka; b) več izdanih odredb o privedbi je bilo neuspešnih; c) potrebna je bila tiralica in č) v tujini je bil izsleden šele pet mesecev po tem, ko je že vedel za obstoj kazenskega postopka.
VSRS Sodba II Ips 209/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.01.2019služnost - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - varno izvrševanje služnosti - grožnja uničenja služeče stvari - dolžnost vzdrževanja služnostne poti - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - dopuščena revizijaOgroženost nepremičnine zaradi nevarnosti zdrsa brežine pomeni, da je od dneva, ko je bila služnost priposestvovana do dneva vložitve tožbe, prišlo do določene spremembe okoliščin. A vsaka sprememba okoliščin še ne more pripeljati do prenehanja služnostni. Ali konkretna sprememba to omogoča, je odvisno od odgovora na vprašanje, kaj lahko (mora in more) stori ena in druga stran, da bo položaj kolidirajočih pravic znosen in ustavnopravno uravnotežen z vidika obeh lastninskih pravic. Ob nesporni ugotovitvi, da so pot uporabljali tako toženca kot tožnik, je treba ugotoviti tudi, da so bili za njeno vzdrževanje oziroma ohranjanje v stanju, ki služeči nepremičnini ne bi škodovalo, v mejah 219. člena SPZ zavezani vsi trije. Vsi trije so njeno vzdrževanje opustili. Tako ne bi bilo pravično, da bi bile posledice za eno in drugo diametralno nasprotne - da bi torej tožena stranka zaradi svoje opustitve služnost izgubila, medtem ko bi tožeča stranka z enakim ravnanjem...
VSRS Sodba VIII Ips 14/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - delovne naloge - obseg del - potreba po deluPoslovni razlog je podan tudi, če naloge, ki jih je delavec opravljal, še obstajajo, pa jih je delodajalec z drugačno organizacijo dela prerazporedil med druge delavce. Zaradi prerazporeditve nalog, delo delavca, ki je te naloge opravljal, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno.
VSRS Sodba II Ips 212/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2018stečajni postopek - lex specialis - začetek stečajnega postopka - predmet obveznosti - nedenarna terjatev - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - prijava terjatve - prenehanje terjatvePravila ZFPPIPP imajo značilnost posebnih pravil, ki se uporabljajo le za nekatere obligacijske pravice in položaje. Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje tako vpliva na vse denarne terjatve ter na nedenarne dajatvene in storitvene terjatve (ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase).Z začetkom stečajnega postopka za prej opisane terjatve upnikov, nastanejo določene materialnopravne posledice, ki so urejene v pododdelku 5.3.2. ZFPPIPP. Nedenarne terjatve se pretvorijo v denarne terjatve in se morajo kot take tudi prijaviti v stečajnem postopku.
VSRS Sodba I Ips 10918/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.09.2018absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - prekoračitev obtožbe - sprememba obtožnice - obstoj kaznivega dejanja - izsiljevanje in samovoljnost - pravno odločilna dejstvaV prvotnem opisu dejanja in v tekstu, ki ga je sodišče prve stopnje vneslo v opis, so opisani zakonski znaki kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem in tretjem odstavku 218. člena KZ. Nadomestitev teksta v delu opisa z dvojino, torej da sta obsojenca zahtevala zase denar in ne le, da mora oškodovanec denar vrniti obsojenemu, pomeni da je bistvo obtožbenega in sodbenega očitka isto, to je zahteva, da se izroči denar, čeprav dolg ni obstajal, saj oškodovanec ni dolgoval ničesar. Opis dejanja ni bil spremenjen v nobenem odločilnem dejstvu, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja.
VSRS Sklep II Ips 37/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.09.2018stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - solastnina - del nepremičnine - služnost na lastni stvari - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pomen zemljiške knjige v preteklosti - v naravi razdeljena nepremičnina - začetek teka priposestvovalne dobe - dopuščena revizijaStvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoče stvari) izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (služeča stvar). Gre torej za razmerje med dvema nepremičninama (gospodujoče in služeče) ter posledično za razmerje med dvema lastnikoma. Pri solastnini je zato služnost v korist in hkrati v breme te iste (solastne) nepremičnine pojmovno izključena - s tem pa tudi priposestvovanje take "služnosti". Ker je dejanski stan delitve solastnine z dogovorom iz leta 1957 v bistvenem podoben vzpostavitvi dejanske etažne lastnine, je s sklepanjem po podobnosti tudi v tem primeru treba upoštevati, da je bila sporna nepremičnina dejansko razdeljena že vse od leta 1958 ter zato vsakega od njenih (formalnih) solastnikov obravnavati kot dejanskega lastnika "posameznega dela" parcele. V konkretnem primeru ni šlo za pravo solastnino, ko bi imela oba solastnika pravico nepremičnino uporabljati v skladu s svojimi idealnimi deleži. Prav to pa primer...
VSRS Sodba II Ips 30/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.10.2018pogodba o delu - plačilo za delo kooperantu - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - specifikacija opravljenih storitev - actio directa - trditveno breme - standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnjePo ustaljeni sodni praksi sodbi sodišč prve in druge stopnje tvorita logično celoto. Sodišču druge stopnje zato ni treba ponovno podrobno argumentirati tistih zaključkov, ki jih je obrazložilo že sodišče prve stopnje in s katerimi se strinja. Prav tako se mu ni treba izreči o vsaki posamični trditvi stranke iz pritožbe. Obseg obrazložitve drugostopenjske sodbe določa 360. člen ZPP, ki višjemu sodišču nalaga, da presodi (le) tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.
VSRS Sklep II Ips 178/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - formularna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - zavarovalno kritje (jamstvo) - poplava - vdor vode - dopuščena revizijaSplošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Razlikovanje med primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi vdora meteorne vode, in primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi poplav, ni povsem jasno, saj teh v Splošnih pogojih opredeljenih škodnih primerov ni mogoče razlagati povsem enopomensko.

Izberi vse|Izvozi izbrane