Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7997cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzc2
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba II Ips 33/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015res iudicata - objektivne meje pravnomočnosti - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno breme - nova dejstva in dokazi - zastopanje pravdno nesposobne stranke - zakoniti zastopnik - ničnost pooblastila - kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - ugotovitev lastninske pravice - poslovna sposobnost - enotno sosporništvo - predhodno vprašanje - dejstva ugotovljena v drugi pravdi - preskakovanje pravnih sredstevV teoriji in prevladujoči novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Določbe, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, namreč ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, temveč se je pri odločanju treba vprašati predvsem o namenu zakonske določbe, da mora pravdno nesposobno stranko v pravdi zastopati zakoniti zastopnik. Namen navedene zakonske določbe pa je izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev z...
VSRS sklep II Ips 171/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.10.2015občina - zastopanje - civilnopravna razmerja - urejanje zastopanje občine - župan - pooblastilo - prekoračitev pooblastila - zadeve javnega pomena - lokalna samouprava - prostorsko urejanje - ničnost pogodbeUpravičenost župana za zastopanje občine temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastila in ker zakon kakšnih omejitev zastopanja ne določa, do položaja, da bi kot zastopnik prekoračil pooblastilo, praviloma niti ne more priti. Vprašanje (pravilnega) zastopanja je treba ločiti od vprašanja, v katera pravna razmerja lahko občina vstopa kot oseba civilnega prava (in ne kot oseba javnega prava) oziroma o katerih zadevah lahko kot drugim strankam enakopraven (prirejen) subjekt sklepa pogodbe. V obsegu, v katerem opravlja zadeve javnopravnega pomena, občina v okviru javnopravnih pooblastil izvršuje oblast. Pogodbeno, civilnopravno urejanje teh razmerij je izključeno ali pa dopustno v strogih formalnih okvirih, ki zagotavljajo varstvo javne koristi nad koristjo posameznika. Načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov sodi med lokalne zadeve javnega pomena, torej zadeve, ki jih občina opravlja...
VSRS sodba II Ips 316/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.09.2015dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - dogovor o gradnji in menjavi posameznih delov stavbe - prehodne določbe SPZ - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - sodno varstvo dejanske etažne lastnine - tožbeni zahtevek - ugotovitev lastninske pravice na opisno določenem samostojnem delu stavbe - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, na kateri stoji stavba - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - delna ugoditev tožbenemu zahtevku - prekoračitev tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pripoznava tožbenega zahtevka - nova dejstva in dokaziUgotovitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe v konkretnem primeru ni manj (minus), temveč nekaj drugega (aliud) kot zahtevana ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, na kateri ta stavba stoji. Ugotovitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe bi lahko utemeljevala vsebinsko drugačna etažna lastnina; ker nosilna prvina stvarnopravnih pravic po njeni vzpostavitvi ni več zemljiška parcela, temveč posamezni del stavbe (obrnjeno načelo superficies solo cedit), etažna lastnina pomeni tudi spremembo identitete nepremičnine. Nobeden od neločljivo povezanih elementov etažne lastnine (ne lastnina posameznega dela zgradbe ne solastnina skupnih delov) zato nima (manjše količine) enake vsebine kot lastninska pravica na zemljiški parceli. Če bi sodišče na tak način samostojno poseglo v tožbeni zahtevek, bi ga prekoračilo, saj bi mu določilo drugačno vsebino, ki z zahtevano celo ni združljiva. Vzrok neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede omenjene parcele...
VSRS sodba II Ips 326/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.09.2015pogodba o vodenju transakcijskega računa - kršitev osebnostnih pravic - nepremoženjska škoda - prekoračitev stanja (limita) na transakcijskem računu - odobritev prekoračitve stanja (limita) na računu - blokada kreditne kartice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - - izpodbijanje dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostSodišče prve stopnje je pravilno interpretiralo vsebino Pristopne izjave, ki določa možnost brezplačne izredne odobritve limita (prekoračitve) v višini petkratnika plače, kar ne pomeni, da je banka avtomatično zavezana k brezpogojni sklenitvi takšne pogodbe. Tudi v tem primeru namreč velja pogodbena svoboda strank (3. člen OZ). Prav tako ni kršila pogodbe z blokado toženkine kartice ..., ki je bila toženki izdana v zvezi s pogodbo o vodenju transakcijskega računa, saj je imela ob ugotovljenih neporavnanih obveznostih toženke za njeno blokado podlago v sami pogodbi. Tožnica je toženko o višini negativnega stanja obvestila z opominom z dne 16. 10. 2006 ter jo hkrati pozvala k izpolnitvi in opozorila na posledice (blokiranje bankomatske, plačilnih in kreditnih kartic). Ker toženka ni uspela dokazati protipravnosti ravnanja tožnice in s tem ne njene odškodninske odgovornosti, sta nižji sodišči utemeljeno zavrnili njen odškodninski tožbeni zahtevek po nasprotni...
VSRS sodba II Ips 344/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.09.2015vračilo davka - neupravičena pridobitev - upravna pristojnost - sodna pristojnost - cesijaObravnavana zadeva ne spada v sodno pristojnost, saj gre za upravno zadevo. Pravilna materialnopravna podlaga obravnavane zadeve niso določbe OZ o neupravičeni pridobitvi, ampak določbe ZDavP-2 o vračilu davka (od 97. do 100. člena). O naravi takšne zadeve je Vrhovno sodišče že večkrat povedala, da gre za upravno zadevo. Dejstvo, da je dolžnikov dolžnik terjatev za vračilo davka s cesijo odstopil tožniku, ne spremeni narave upravnopravne zadeve. Pravilno pravno podlago v obravnavanem primeru ne predstavlja 155. člen ZDavP-2, saj ne gre za situacijo, ko bi bil postopek davčne izvršbe ustavljen, ker je bil pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Nižji sodišči sta namreč ugotovili, da sklep o rubežu terjatve s 8. 3. 2010 in sklep o davčni izvršbi na denarna sredstva s 7. 4. 2010 nikoli nista bila odpravljena. Za vmesno obdobje je bila odpravljena zgolj odločba z 19. 3. 2010, s katero je...
VSRS sodba II Ips 324/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015dopuščena revizija - pogodba o življenjskem zavarovanju - dolgoročno varčevanje - nastanek zavarovalnega primera - pravice sklenitelja zavarovanja pred nastankom zavarovalnega primera - odkup vrednosti zavarovalne police - splošni zavarovalni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev - varstvo potrošnikovSporna pogodba ima za kavzo (podlago) razen življenjskega zavarovanja tudi dolgoročno varčevanje na podlagi izoblikovane matematične rezerve iz plačanih premij, s pravico do odkupa police po tem obdobju. Vsebuje torej v teoriji uveljavljeno kavzo (causa credendi oziroma causa acquirendi), vendar pa z elementi aleatornosti. Gre tudi za specifično vrsto zavarovanja - izjemnih življenjskih škodnih situacij ob istočasnem varčevanju zavarovanca v obdobju 18 let. Dogovorjeno dolgoročno varčevanje pomeni tudi avtomatično izplačilo v breme zavarovalnice po izteku tega obdobja, ki pa je po presoji revizijskega sodišča še vedno razumen rok, po drugi strani pa vendarle omogoča zavarovancu, da v določenih – s pogodbo določenih - življenjskih primerih, ki terjajo uporabo denarnih sredstev še za časa njegovega življenja, prejme odkupno vrednost police, ne da bi se zgodil zavarovalni primer (smrt ali doživetje). Tožeča stranka pa zahteva razširitev pogojev za predčasno...
VSRS sodba II Ips 6/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.09.2015povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - bodoča škoda - predvidljivost nastanka škodeZačetek teka objektivnega zastaralnega roka se navezuje na čas nastanka škode. Ta ne sovpada nujno z nastankom škodnega dogodka. Tedaj je le vzpostavljeno odškodninsko razmerje, od njegovih učinkov pa je odvisno, ali bo oškodovancu sploh nastala pravno priznana škoda, in nadalje, ali mu gre povračilo škode in v kakšni obliki. Pravno priznana nepremoženjska škoda ni že v tem, da je oškodovanec poškodovan, pač pa šele v tem, da do določene stopnje in določen čas trpi telesne bolečine ali duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (tudi skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali pravice osebnosti ali smrti bližnjega) ali strah. Če je škoda, ki oškodovancu nastane pozneje, predvidljiva že pred njenim nastankom, pa lahko ne glede na tek objektivnega roka prične teči subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve. Ta po ustaljeni sodni praksi začne teči, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo in se...
VSRS sodba in sklep II Ips 309/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2015obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - posojilo - zastaranjePotomčeva denarna terjatev je lahko zgolj posredna posledica pravice iz 32. člena ZD (kot modaliteta delitve zapustnikovega premoženja med njim in ostalimi dediči), ne pa izvirna oblika te pravice - ta nastane le kot alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju (s tem vsebinsko povzroči civilno delitev). Tožnica konkretnih dejstev takega abstraktnega (izjemnega) dejanskega stanu ne zatrjuje. Zahtevek za plačilo vlaganj je zato obligacijski (obogatitveni) in podvržen splošnim pravilom o zastaranju.Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika - npr. kadar je vezana na njegovo izstavitev računa, opomin ali poziv in podobno. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru zato...
VSRS sodba II Ips 44/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015lastninjenje - družbena lastnina - javna lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica države - javni zavodi - vzgojnoizobraževalne organizacije - dejavnost posebnega družbenega pomena - javne službe - pravica upravljanjaPremoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena ZZ (to so bile organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva), in je bilo kot javna lastnina namenjeno za opravljanje javnih služb, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in zavodov s pravico javnosti iz drugega odstavka 64. člena ZZ (četrti odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ). ZZ je v obravnavani zadevi (zaradi statusa Šole in Doma) torej podlaga le za prehod nepremičnin iz družbene lastnine v javno lastnino. Podlago za pridobitev lastninske pravice RS pa predstavljajo določbe ZOFVI. Z dnem uveljavitve tega zakona (14. 9. 1991) je RS postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno-izobraževalni zavodi iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI (javni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje,...
VSRS sodba II Ips 53/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2015ničnost pogodbe - zakonito zastopanje - zavod - obseg pooblastil - prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika - vpis v sodni register - dovoljenost revizije - gospodarski sporPresoja dobre vere tožene stranke, ki jo je opravilo višje sodišče, bi bila relevantna le v primeru, če bi tožena stranka želela odstopiti od pogodbe. V obravnavani zadevi ni tako. Zakon je jasen tudi glede posledic za pravni posel, ki ga sklene zastopnik, ki prekorači pooblastilo in ki ga zastopani ne odobri. V primeru, da bi šlo za druge osebe civilnega prava (in ne za zavod, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju), bi bil tak pravni posel brez pravnih učinkov.Višje sodišče je pravilno izhajalo iz razlikovanja med pravnimi osebami, katerih notranja organizacija in zastopanje sta urejena z zakonom, in drugimi osebami civilnega prava. Obseg pooblastil zakonitega zastopnika zavoda je določen z ZZ, sme pa se omejiti z notranjimi pravili. Iz zakonske določbe, da se zakoniti zastopnik vpisuje v sodni register in da vpisi v sodni register nasproti tretjim učinkujejo od dneva vpisa (drugi odstavek 58. člena ZZ), izhaja, da notranje omejitve zastopnikovega pooblastila nasproti tretjim...
VSRS Sodba X Ips 202/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.11.2015dovoljena revizija - odstop od stališč Komisije - carinski dolg - glavni zavezanec - zloraba sistema NCTS - napaka carinskih organov - opustitev vknjižbe carinskega dolga - odpust carinskega dolgaV postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS pri avstrijskem namembnem uradu se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker se je revident v vseh svojih vlogah, tudi v pripombah na zapisnik carinskega organa, skliceval na navedeno okoliščino in odločitvi o naknadni vknjižbi zaradi te okoliščine tudi nasprotoval, je po presoji revizijskega sodišča podal ustrezno trditveno podlago za uporabo b točke drugega odstavka 220. člena CZS. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni vsi pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.
VSRS sodba II Ips 343/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015identično dejansko stanje - identiteta spora - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo - povrnitev škode - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - lažna ovadba - načelo zakonitostiInstitut identičnega dejanskega stanja je treba ločiti od vprašanja identitete spora. Pri prvem sta predmet primerjave življenjska dogodka iz kazenskega in iz kasnejšega pravdnega postopka, pri drugem pa življenjska dogodka iz pravde in iz neke druge še odprte ali že pravnomočno končane pravde. Namen prvega je pravnopolitičen: varuje naj se zaupanje v odločitev kazenskega sodišča tako, da se pravdnemu sodišču onemogoči, da bi po pravnomočnosti obsodilne kazenske sodbe v sicer dovoljeni pravdi ugotovilo, da kaznivega dejanja ni bilo ali da je njegova kvalifikacija drugačna, drugi pomeni procesno oviro (litispendenco ali res iudicata), zaradi katere se druga pravda sploh ne more začeti. Identiteta spora je, za razliko od identičnega dejanskega stanja, podana tudi tedaj, ko je v neki prejšnji pravdi odločeno o tožbenem zahtevku identične vsebine (pri čemer pravnomočnost zajema tudi historični dogodek, ki utemeljuje zahtevek oziroma sodbo), pa sta zahtevka tako...
VSRS sodba II Ips 242/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.10.2015pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - zapadlost terjatve - nova dejstva - pritožba - uveljavljanje nezapadlosti terjatve v pritožbi - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - izpodbijanje obstoja škode v pritožbi - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes za uveljavljanje procesnih kršitevZapadlost terjatve pred sodiščem prve stopnje ni bila sporna oziroma toženka ni podala nobenih ugovorov s tem v zvezi, zato se sodišče prve stopnje s tem pravilno ni ukvarjalo. Zmotno pa je sklepanje toženke, da so trditve o zapadlosti terjatve potrebne že za samo sklepčnost tožbe. Šele ob ustreznem ugovoru toženke bi bil tožnik dolžan dopolniti svoje navedbe. Ne gre za sodbo presenečenja, če je sodišče druge stopnje ob drugem sojenju, potem ko je Vrhovno sodišče njegovo sodbo razveljavilo in ga opozorilo, da preizkusi pravočasnost pritožbenih navedb, drugače kot predhodno, presodilo, da so prepozne. Nasprotno bi bila sodba, če bi sodišče ugotavljalo obseg in višino škode, čeprav to pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, presenečenje za tožečo stranko. Tožnik bi bil dolžan dopolniti svoje navedbe, če bi toženka obstoju in višini škode ugovarjala. Šele v tem položaju bi sodišče morda moralo opraviti materialno procesno vodstvo in tožnika...
VSRS sklep II Ips 185/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.10.2015vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravni postopek - prekluzija v nepravdnem postopkuV obravnavani zadevi je prišlo do prehoda premoženja že po samem Odloku AVNOJ dne 6. 2. 1945 in kasnejša zaplemba v kazenskem postopku (sodba II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945) ni pravno upoštevna, saj je premoženje prešlo v državno last že pred njeno izdajo. Odločbe zaplembenih komisij in sklepi sodišč so bile le dekleratorne odločbe o izvršitvi zaplembenega premoženja, ki je bilo pred tem v konkretnem primeru podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ (5. člen Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe; Ur. l. SFRJ, št. 16/46). Kljub izrečeni zaplembi s kazensko sodbo premoženje ni bilo odvzeto s tem aktom, ker ga v trenutku, ko je bila izrečena sodba pravnomočna, obsojena oseba ni več imela. Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah in sta zato sodišči pri odločitvi o pravni podlagi podržavljenja pravilno upoštevati tudi zaplembeno...
VSRS sodba in sklep II Ips 13/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2015dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - sklep o stroških postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje z izvedencem - postavitev izvedenca - protispisnost - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj škode - protipravnostPo oceni revizijskega sodišča sodišči prve in druge stopnje nista potrebovali znanja, s katerim ne bi sami razpolagali, torej nista bili dolžni svojega zaznavanja in sklepanja dopolnjevati s posebnim strokovnim znanjem, ki bi lahko pripomoglo pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev. Zadostovala je vizuelna percepcija ter logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe. Tipologični argumenti, ki so nujni za uporabo pravnih standardov, med katere spada v spornem primeru tudi ocena nastanka škode ter protipravnosti toženčevega ravnanja, se torej niso nanašali na določeno strokovno ali poklicno vedenje ali ravnanje, ki bi zahtevalo dopolnitev sodnikovega spoznavnega procesa z izvedencem. Zato procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni. Kršitev zmotne uporabe materialnega prava ne more biti storjena zgolj s citatom zakonske določbe, katere potem sodišče ne uporabi v korist pravdne stranke, ki se na določbo sklicuje. Prav tako dejanske...
VSRS sklep II Ips 188/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2015dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - javna cesta na nepremičnini v zasebni lasti - prestavitev javne ceste - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - stroški izgradnje nadomestne ceste - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - stvarnopravno varstvoTožnik ni bil dolžan trpeti prikrajšanja svoje lastninske pravice, ko je javna cesta potekala po njegovi nepremičnini, dokler formalni postopek razlastitve ni bil izveden. Lahko bi vložil stvarnopravno tožbo (primerjaj sodbo VS RS II Ips 212/2013 z dne 18. 9. 2014), s katero bi zahteval, da druga toženka na lastne stroške prestavi javno cesto, ki poteka po njegovi nepremičnini, na katastrsko določeno traso javne ceste, ali odškodninsko tožbo zaradi zmanjšanja vrednosti svoje nepremičnine (primerjaj sodbo VS RS III Ips 59/2010 z dne 7. 9. 2010). Ker se je prva toženka strinjala s prestavitvijo ceste, tožnik ni ravnal protipravno, ko je, brez da bi se poslužil sodnega varstva, organiziral prestavitev ceste sam. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste in javne poti (drugi odstavek 21. člena ZLS). Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da druga toženka ni obogatena v višini stroškov izgradnja nadomestne javne...
VSRS sodba II Ips 323/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastniška dobroverna posest - napake volje - zmota - opravičljiva zmota - veljavnost pravnega naslova - lastninjenje kmetijskih zemljišč - družbena lastninaV primerih, ko gre zgolj za čisto pravno zmoto, ustaljena sodna praksa načelno izključuje priposestvovanje. Tudi v konkretnem primeru so prisotne nekatere prvine takšne zmote in sicer predvsem nepoznavanje kompleksne in relativno zapletene pravne ureditve glede načina vračanja arondiranih zemljišč, ki niso upravičencu več potrebne, bodisi na podlagi ZKZ, bodisi na podlagi ZDen. Vendar pa je glede na nekatere dodatne in drugačne okoliščine bistveno, ali je bil priposestvovalec v upravičeni zmoti glede veljavnosti pravnega posla. Takšna zmota, ki privede v priposestvovanje lastninske pravice, namreč „sanira“ ničnost pravnega naslova tudi upoštevaje nekoliko drugačno ureditev pogojev za priposestvovanje med prej veljavnim ZTLR in sedaj veljavnim SPZ. Priposestvovanje ni moglo teči od odstopne izjave z dne 21. 11. 1991, ko je bila sporna nepremičnina še v družbeni lastnini, temveč šele od lastninjenja dalje - to pa je od 11. 3. 1993. Tudi glede sporne nepremičnine...
VSRS sklep II Ips 82/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - dogovor o skupni gradnji - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - načelo super ficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objektaSodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker so njeni razlogi sami s sabo in z izrekom sodbe v nasprotju, zato je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje storjene procesne kršitve sodišča prve stopnje kljub pritožbenim navedbam in obligatornemu preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni zaznalo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, zato je storilo enako kršitev. Če ima sodba sodišča prve stopnje tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo tudi ni mogoče pritožiti - s tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno in sploh brez razlogov, dialog in polemika nista mogoča in zato tudi ni mogoče uresničiti pravice do pritožbe. Zaradi navedenega sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti storjene procesne kršitve sodišča prve stopnje iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek...
VSRS sklep II Ips 71/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.08.2015bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo - sklepčnost tožbe pooblastila sodišča druge stopnje - - neupravičena pridobitev - korist od uporabe tuje stvari - solastninaPritožbeno sodišče ne more zavrniti zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe, če relevantna dejstva, ki jih tožnik ni zatrjeval, sodišče prve stopnje ugotovi samo, ta dejstva pa (samostojno ali v povezavi z zatrjevanimi) tožbeni zahtevek utemeljujejo in ko pritožnik ne uveljavlja kršitve razpravnega načela. Pod nadaljnjo predpostavko, da te dejanske ugotovitve niso izpodbijane s pritožbo ali da prestanejo pritožbeni preizkus, jih mora sodišče druge stopnje vzeti v podlago svoje odločitve (ne glede na to, da je prvostopenjsko sodišče do nje prišlo ob postopkovni kršitvi, na katero drugostopenjsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti).Za obogatitveni zahtevek je bistvena korist, ki jo je brez pravne podlage pridobil okoriščeni solastnik: predmet zahtevka je dosežena korist oziroma njena vrednost (prvi odstavek 190. člena, 198. člen OZ). Prikrajšanje na eni strani je relevantno (le) kot vzrok, ki je omogočil korist na drugi strani, zato zadošča, da obstoji, ni...
VSRS Sklep X Ips 116/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2015dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča - pogoj finančnega jamstva - ustreznost poroštvene izjave - načelo zakonitosti delovanja uprave - upoštevno materialno pravoPri odločanju o upravnih zadevah morajo upravni organi skladno z načelom zakonitosti delovanja uprave (120. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) svojo pravno presojo in s tem povezano ugotavljanje dejanskega stanja utemeljevati zgolj na predpisih in pravnih vprašanjih, ki jih kot pogoj za odločitev v zadevi določa materialni predpis. Pri tem svoje presoje ne smejo širiti na vprašanja, ki iz tega materialnega predpisa ne izhajajo, prav tako pa svoje odločitve ne smejo utemeljevati na predpisih, ki za odločitev v obravnavani zadevi niso upoštevni. Poroštvena izjava kot izraz obligacijskopravnega razmerja je z upravnopravnega vidika akt poslovanja (občine oziroma upravljavca odlagališča), z vidika predmetnega postopka pa dejstvo, ki ga je treba presoditi. Obstoj ustreznega finančnega jamstva kot pravno relevantnega dejstva, ki ga dokazuje poroštvena izjava, je v obravnavani zadevi zato odvisna od vprašanja, ali je poroštveno...

Izberi vse|Izvozi izbrane