Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8191cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzc1
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X Ips 294/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.10.2016dovoljenost revizije - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vprašanje razlage zakonske določbe - jasno besedilo - zelo hude posledice niso konkretiziraneOdgovor na revidentovo vprašanje dajeta že 107. člen ZGO-1 in prva alineja prvega odstavka 2. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje, ki določata, da se bruto tlorisna površina, katere del je tudi bruto etažna površina, računa po standardu SIST ISO 9836, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
VSRS Sklep I Up 268/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.11.2016sodna taksa za tožbo v upravnem sporu - oprostitev plačila sodne takse - nesubstancirane pritožbene navedbeZgolj z nekonkretiziranimi očitki, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker nima premoženja in ne dohodkov, da bi lahko plačal sodne takse v tem upravnem sporu, poleg tega pa ima zdravstvene težave, s čimer so povezani še dodatni izdatki, pritožnik ne more izpodbiti točnosti dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje, ki so utemeljeni na podatkih GURS (vključno s portalom Prostor) in podatkih zemljiške knjige.
VSRS Sodba III Ips 109/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.12.2016obličnost - dogovor pogodbenih strank o obliki pogodbe - veljavnost pogodbe - pogodba o odstopu terjatve - obvestilo dolžniku o odstopu terjatveKadar pogodbeni stranki veljavnost pogodbe pogojita z njeno obličnostjo, je za presojo veljavnosti pogodbe v nadaljevanju odveč ugotavljati, kakšen namen sta pri tem zasledovali. Odgovor na vprašanje veljavnosti pogodbe daje namreč že zapis njunega dogovora.Način seznanitve dolžnika za nastop posledic pogodbe o odstopu dolga ni odločilna, zato nanjo tudi ne more vplivati dogovor strank pogodbe o odstopu dolga, da bo pogodba v primeru obvestitve dolžnika sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
VSRS sklep II ips 33/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.03.2016dopuščena revizija - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjevČeprav je standard obrazložitve sodbe druge stopnje nižji od tistega, ki velja za odločbe prve stopnje, pa mora vendarle iz obrazložitve sodbe druge stopnje izhajati, da se je sodišče seznanilo z argumenti pritožnika in jih ni enostavno prezrlo, obenem pa se mora opredeliti do bistvenih, pri čemer pa se lahko sklicuje tudi na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje. Obrazložitev izpodbijane drugostopenjske sodbe tega standarda ne dosega.
VSRS sodba II Ips 237/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.08.2016dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - smrt zavarovanca - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih pogojev - pojem nevarne dejavnosti - nevarna športna dejavnost - adrenalinski šport - soteskanje - zavarovalno kritje - izključitev iz zavarovanja - plačilo zavarovalnineV kontekstu nejasnih splošnih pogojev zavarovanje je materialnopravno pravilna odločitev, da soteskanje v dolini A. glede na ugotovljeno stopnjo nevarnosti ni posebno (ekstremno) nevarna športna aktivnost, zaradi katere bi bile pri tem nastale nezgode izključene iz zavarovanja oziroma bi bilo (pri življenjskem zavarovanju) izplačilo zavarovalne vsote vezano na sklenitev dodatnega zavarovanja.
VSRS sodba in sklep II Ips 36/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.06.2016dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - dedni deleži - sosporništvo - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizijeTožeča stranka s tožbo zahteva od toženk plačilo 62.218,32 EUR, ki jo med toženke deli v skladu z dednimi deleži toženk. Po drugem odstavkom 41. člena ZPP se zato pravica do revizije presoja za vsako toženko posebej, ta vrednost pa pri drugi in tretji toženki ne presega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
VSRS sodba II Ips 172/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2016povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišča - odgovornost države za delo upravnega organa - denacionalizacijski postopek - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnostProtipravnost državnega organa oziroma sodišča je podana samo, če je ravnanje le-teh v očitnem nasprotju z zakoni ali je njihova razlaga predpisana namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za presojo protipravnosti sodnikovega (uradnikovega) ravnanja je torej odločilno, ali je v konkretnem primeru ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške (uradniške) službe.
VSRS sklep II Ips 163/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2016zastaranje odškodninskega zahtevka - zastaralni rokZastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek. Ob tem velja še dodati, da je tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-1117/12, Up-89/14 zavzelo stališče, da mora sodišče pravila o zastaralnih rokih uporabiti glede na okoliščine posameznega primera tako, da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo preprečeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago.
VSRS Sodba I Ips 1177/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.11.2016precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – svoboda izražanja – žaljivost - namen zaničevanjaPri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ki jo v kazenskopravnem smislu obravnava 158. člen KZ-1, je treba upoštevati vse okoliščine primera kot celote in se ne sme izhajati zgolj iz jezikovne razlage posamezne sporne izjave oziroma izjav.
VSRS Sodba I Ips 33652/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.12.2016načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - huda telesna poškodba - protipravnost - silobranČe se v zahtevi za varstvo zakonitosti z navedbami o skrajni sili oziroma silobranu izpodbija pravnomočna sodba zaradi kršitve kazenskega zakona, utemeljuje pa z nestrinjanjem z dokaznimi zaključki obeh sodišč nižjih stopenj o dejanskih okoliščinah očitanega kaznivega dejanja, gre za nedovoljeno uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
VSRS Sodba I Ips 27991/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.11.2016zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - enotna uporaba prava - neprava obnova - načelo specialnostiDoločbi o načelu specialnosti iz 12. in 45. člena ZSKZDČEU-1 je potrebno razlagati tako, da se po predaji zahtevane osebe ne sme na novo izvršiti nobena kazen v zvezi s katero ni bila dovoljena predaja in se tudi ne sme predana oseba preganjati za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim ni bila izvršena predaja. Načelo specialnosti se ne more nanašati na že izvršene kazni, ki so bile izvršene prej, preden je bil nalog za izvršitev kazni, ki so bile predmet postopka za predajo, sploh izdan.
VSRS Sodba II Ips 235/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2016bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostBistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (omenjena „protispisnost“) je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin oziroma izpovedb prič, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo (prepisalo) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici. Če pa sodišče dokaze presoja oziroma oceni drugače kot revident, pa gre lahko le za zmotno dokazno oceno, ki v revizijskem postopku, kot že pojasnjeno, ne more biti predmet revizijskega preizkusa.
VSRS Sodba X Ips 341/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.12.2016dovoljena revizija - nedovoljene tožbene novote - odločanje na seji - glavna obravnavaRevident z zatrjevanjem groženj, ki so se začele po prejemu prvostopenjske davčne odločbe, ne navaja opravičljivega razloga, zakaj je v postopku pred izdajo odločbe zatrjeval drugače kot v tožbi. Sodišče prve stopnje teh navedb zato utemeljeno ni upoštevalo in mu zaradi njihovega preverjanja ni bilo treba razpisati glavne obravnave.
VSRS Sklep X Ips 226/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.11.2016dovoljenost revizije - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - pomembno pravno vprašanje ni zastavljenoRevident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, ki omogoča revizijsko presojo, Vrhovno sodišče pa ga s svojo interpretacijo argumentov iz revizije namesto njega ne more zastaviti, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.Zgolj z navedbo, da naj bi bil izpodbijani akt podlaga za morebitni bodoči postopek odvzema dovoljenja na podlagi 162. a člena ZASP, pa revident ne more uspeti, prav tako pa ne z navedbo posledic, ki bi izhajale iz tega morebitnega bodočega postopka in v njem izdane odločitve, ki bi bila za revidenta neugodna.
VSRS Sodba I Ips 27483/2014-277Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.10.2016način izvršitve kazni zapora - predlogDolžnost podaje predloga obstaja tudi v procesni situaciji, ko sodišče odloča o načinu izvršitve kazni zapora že s sodbo. Tudi v tem primeru mora obdolženec podati konkretiziran predlog, v katerem mu je prepuščena izbira ene izmed dopustnih alternativnih oblik prestajanja zaporne kazni, v predlogu pa mora tudi obrazložiti objektivne in subjektivne pogoje za določeno obliko nadomestitve. Če takega predloga ob izdaji sodbe ni podal, ga obdolženec oziroma obsojenec lahko vloži tudi kasneje. Le obdolžencu je prepuščeno, da se v okviru zakonskih pogojev odloči za eno od treh možnosti, ne more pa sodišče samo napraviti izbire namesto njega.
VSRS Sodba I Ips 35269/2010-435Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.09.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka – načelo neposrednosti - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju priče – zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - branje zapisnika o izpovedbi pričeObdolženec mora imeti v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič (ali zagovorov soobdolžencev) oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri izvedbi tega dokaza, to je tedaj, ko priča ali soobdolženec daje izjavo.
VSRS Sodba I Ips 19513/2011-197Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.09.2016kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - terjatev - predračun - protispisnost - presoja pritožbenih navedbPri sklepanju pogodbe kot dvostranskega odplačnega posla pri gospodarskem poslovanju za to, da je storilcu mogoče očitati preslepitev, ni treba, da bi storilec posebej in izrecno zatrjeval, da bo svojo obveznost izpolnil. Sodišče druge stopnje odloča o utemeljenosti pritožbe in ne obtožbe, zato v obrazložitvi presodi le pritožbene navedbe in tiste kršitve zakona, ki jih upošteva po uradni dolžnosti
VSRS Sklep X Ips 168/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.09.2016dovoljenost revizije – dovolilnica za prevoze območja za pešce – stanovalec znotraj območja za pešce - pomembno pravno vprašanje - ustavnost odloka mestne občine – že rešeno pravno vprašanje – zelo hude posledice niso izkazaneVprašanja, ki izpostavljajo ustavnopravne vidike določene ureditve so, tako kot vsa druga pravna vprašanja, pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je odločitev o teh vprašanjih pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Če se je o določenem ustavnopravnem vprašanju v svoji praksi že izreklo Vrhovno sodišče, potem po presoji Vrhovnega sodišča ponovna obravnava vprašanja brez pomembnih novih pravnih argumentov ne more doprinesti k prej navedenim ciljem.
VSRS Sklep I Up 214/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.10.2016tožba zoper sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti – blokada transakcijskega računa - zahteva za izdajo začasne odredbe – težko popravljiva škoda ni izkazana – restriktivna presoja izkazanosti težko popravljene škode v davčnih zadevah – možnost stečaja sama po sebi ni težko popravljiva škodaTožnik s svojimi pavšalnimi navedbami in predloženim poslovnim izidom za leto 2014, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode, ni z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazal niti da bo taka škoda dejansko nastala niti da jo je mogoče preprečiti le z izdajo zahtevane začasne odredbe.
VSRS Sklep X Ips 378/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.11.2016sofinanciranje iz javnih sredstev – dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje ni izkazana – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice za stranko niso izkazaneZgolj sklicevanje na obe sicer reviziji priloženi sodbi sodišča prve stopnje, še zlasti ob dejstvu, da je bilo revidentovi pritožbi v obravnavani zadevi z drugostopenjskim aktom deloma ugodeno, za dovolitev revizije na tej podlagi ne zadošča. Neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča lahko revident uveljavlja le glede pomembnega pravnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev v zadevi.

Izberi vse|Izvozi izbrane