Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7841cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzc1
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X Ips 278/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.10.2016dovoljenost revizije - vpis GERK - ni vrednostni spor - vodenje zbirke podatkov - presoja pravne podlage za vpis - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso posledice zavrnitve vpisa GERKZ izpodbijanim dokončnim upravnim aktom je bilo odločeno le o vpisu GERK-a za zemljišče, to pa ni zadeva, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.Iz določb Zakona o kmetijstvu in Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev jasno izhaja, da je vpis GERK zgolj opravilo v zvezi z vodenjem zbirke podatkov, ne pa presoja (zakonitosti) pravne podlage za ta vpis. Izpostavljena vprašanja tako niso pomembna pravna vprašanje, s katerimi bi izkazal dovoljenost revizije.Revident s svojimi splošnimi navedbami v reviziji ni izkazal, da so zatrjevane okoliščine posledica zavrnitve vpisa GERK, zato tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
VSRS Sodba X Ips 97/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.11.2016dovoljena revizija - davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za odbitek vstopnega DDV - navidezna dobava - zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDVIzdani račun še ne daje pravice do odbitka vstopnega DDV, ampak mora biti izkazano, da je bila izdaja računa posledica resničnega in ne zgolj navideznega poslovanja z drugim davčnim zavezancem.Ker je revident odbijal vstopni DDV v zvezi z dobavo, ki jo je dejansko opravil sam, zgolj navidezno pa je prikazal, da jo je opravil drug davčni zavezanec, ob upoštevanju tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 ni imel ustrezne podlage za odbijanje vstopnega DDV, zaradi česar mu je bil DDV pravilno in zakonito dodatno odmerjen in naložen v plačilo.
VSRS Sodba X Ips 253/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.11.2016dovoljena revizija – vrednostni kriterij - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - uveljavljanje nadomestne izpolnitve kvotePoziv po tretjem odstavku 12. člena Uredbe je obvezen samo v primeru, če je zavezanec predhodno uveljavljal nadomestno izpolnitev oziroma napovedal, da namerava nadomestno izpolniti kvoto. Kot napoved pa se šteje poslana pogodba (prvi odstavek 9. člena Uredbe), ki jo mora zavezanec, ki želi nadomestno izpolniti kvoto, na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe poslati Skladu v roku sedmih dni po sklenitvi.
VSRS Sodba III Ips 73/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.12.2016podjemna pogodba - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - zamuda podjemnika - razlaga pogodbe - vrednost izvedenih del - pogodbena faza - znižanje plačilaČetudi je bil toženkin motiv za odstop od Pogodbe v tožničini zamudi pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, iz navedenih okoliščin izhaja, da je toženka ne glede na zamudo želela izpolnitev prav tega dela pogodbenih obveznosti, da pa ni več želela izpolnitve nadaljnjih pogodbenih obveznosti. V tem (preostalem) delu je od Pogodbe odstopila.V skladu s 648. členom OZ mora v primeru odstopa od pogodbe naročnik podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih podjemnik ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.
VSRS Sodba III Ips 49/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.11.2016dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalna premija - bonus - bonus na zavarovalno premijo - poslovni običaji - enostranska izjava volje - praksa med pogodbenima strankama - načelo vestnosti in poštenja - načelo enakosti udeležencev v obligacijskih razmerjih - dobri poslovni običajiV primeru, kot je obravnavani, ko je tožena stranka v sklepu z dne 25. 5. 2010 o obračunu bonusa za leto 2009 zapisala, da bonus prizna „zavarovalcem s statusom pravne osebe“, naslovnikov sklepa v samem sklepu pa poimensko ni navedla, je treba prakso, vzpostavljeno med pravdnima strankama, obravnavati kot sredstvo za presojo učinkov tega sklepa.Načelo vestnosti in poštenja zahteva, da mora imeti stranka možnost zanesti se na ravnanje nasprotne stranke v okviru prakse, vzpostavljene med strankama, če to ravnanje predstavlja podlago za njeno lastno ravnanje.
VSRS sodba II Ips 124/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2016družbena lastnina - lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - trditvena podlaga - dejstva - dokazovanje - zemljiškoknjižni izpisek - zamudna sodba - sklepčnost tožbePresoja, da dokaz (zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da je nepremičnina v družbeni lastnini) ni v nasprotju s trditvami v tožbi (da gre za lastnino tožeče stranke), je glede na (postopno) tranzicijo družbene lastnine v klasično lastninsko pravico z znanim titularjem pravilna. Razumevanje revizijske graje v smeri izpodbijanja zaključka, da je tožeča stranka lastnica nepremičnin, pa bi pomenilo izpodbijanje dejanskega stanja, kar v revizijskem postopku nasploh ni dopustno, kadar se izpodbija zamudna sodba, pa tudi ne v pritožbenem.
VSRS sklep II Ips 107/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.09.2016zahteva za varstvo zakonitosti - delitev skupnega premoženja skupno premoženje zakoncev - družbena pogodba - razpolaganje s poslovnim deležem - odsvojitev poslovnega deleža tretjemu - soglasje družbenikov - sodna poravnava - dovoljenost sodne poravnave - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - načelo vestnosti in poštenja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - morala - kogentna določba zakonaPo sedmem odstavku 481. člena ZGD-1 lahko družbena pogodba določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. Že sama dikcija zakonskega določila, kaže, da ne gre za prisilni predpis. V dispoziciji družbenikov ostaja, ali bodo z družbeno pogodbo omejili sicer prosto razpolaganje s poslovnim deležem ali ne. Če možnost izkoristijo in prosto razpolaganje s poslovnim deležem omejijo, je ravnanje družbenika, ki te omejitve ne spoštuje, v nasprotju z družbeno pogodbo, in ne s predpisom, ki družbenikom takšno možnost izrecno dopušča.
VSRS sodba II Ips 102/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.09.2016paulijanska tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neodplačna pridobitev - darilna pogodba - subjektivni pogoj izpodbijanjaDa upnik lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, morata biti izpolnjena objektivni in subjektivni pogoj. Objektivni pogoj je, da je bilo dolžnikovo pravno dejanje ali opustitev storjeno v škodo upnika in da zaradi tega dejanja oziroma opustitve dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve (255. člen OZ). Vsebina subjektivnega pogoja pa je odvisna od tega, ali je bilo dolžnikovo razpolaganje odplačno ali neodplačno. Pri neodplačnih razpolaganjih, in za neodplačno razpolaganje je šlo tudi v obravnavanem primeru, se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano.
VSRS Sodba I Ips 2277/2011-159Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.11.2016kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – resna grožnja – zakonski znaki kaznivega dejanjaKot je razvidno iz izreka sodbe je obsojeni I. T. na sodišču izrekel naslednje besede, ki so se nanašale na oškodovanca: „Če bo še naprej izzival, ga bom pribil, to naj gre na zapisnik, pri čemer ima vsak človek tolerančni prag“.Iz izrečenega je mogoče razbrati jasen očitek, ki konkretizira kaznivo dejanje grožnje. Besedna zveza „pribil ga bom“ ob upoštevanju dejstva, da je obsojenec višji in močnejši od oškodovanca ter dejstva, da sta vse prej kot v dobrih medsebojnih odnosih, že po naravi stvari pomeni resno in konkretno grožnjo, ki pri oškodovancu lahko povzroči občutek ogroženosti.
VSRS Sodba X Ips 389/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.10.2016dovoljena revizija - ocena verjetne davčne osnove - obseg revizijske presoje - metoda cenitve - statistični vzorec - sklicevanje na tožbene navedbeRevidentkin očitek o statistični nezanesljivosti izračuna verjetne davčne osnove, ker je bil odstotek izbrisanega prometa, določen na podlagi premajhnega statističnega vzorca, je presplošen. Revidentka namreč ni izkazala, da bi bila velikost statističnega vzorca v obravnavanem primeru z vidika strokovnih pravil s področja statistike nesprejemljiva, hkrati pa zgolj iz dejstva, da je statistični vzorec zajemal pet od skupno preko 82.000 izdanih računov, ni mogoče zaključiti, da je bil postopek izračuna verjetne davčne osnove očitno napačen. Šele v teh primerih bi morebitna napaka v postopku izdaje upravnega akta lahko prerasla v postopkovno napako, ki bi lahko bila predmet preizkusa v reviziji (če bi npr. sodišče prve stopnje, kljub dokazani napačnosti izračuna ali pa ob očitni napačnosti izračuna, zavrnilo tožbeni ugovor zoper izračun).
VSRS Sodba I Ips 7532/2014-53Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.10.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravna opredelitev dejanja – priznanje krivdeKer sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi obsojenca in pravno osebo ni obsodilo za neko drugo kaznivo dejanje, ki ne bi izhajalo iz dejanskega opisa kaznivega dejanja, ni moč govoriti o tem, da naj bi sodišče ravnalo v škodo obsojenca in pravne osebe. Sodišče je izhajalo iz dejanskega stanja, navedenega v opisu dejanja v obtožnem predlogu in je v okviru istega kazenskega predpisa ugotovilo, da opis dejanja v obtožnem predlogu opisuje 12 kaznivih dejanj po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1 in ne eno kaznivo dejanje, kot je dejanje opredelila pravno državna tožilka. Vsebina in teža očitka, ki ga sodba izraža je popolnoma enaka kot v opisu dejanja v obtožnem predlogu, saj je pravna opredelitev posledica opisa dejanja v obtožbi.
VSRS sklep III DoR 92/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.10.2015dopuščena revizija - izvajanje zdravstvenih storitev - nadzor - zapisnik o nadzoru - pravna narava - splošni dogovor izvajalcev storitev - splošni pogodbeni pogoji - pogodbena kazenRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Kakšna je pravna narava zapisnika o nadzoru o ugotovljenih nepravilnostih in ali je treba neobstoj ugotovljenih nepravilnosti izpodbijati s posebno tožbo oziroma ali se lahko neobstoj nepravilnosti dokazuje tudi z ugovornimi navedbami v rednem pravdnem postopku; 2. Ali ima splošni dogovor (primeroma SD 13), sprejet s strani izvajalcev in v njihovem imenu kot kolektivno predstavniško telo podpisan s strani strokovnih združenj, naravo splošnih pogodbenih določil v smislu 120. in 121. člena Obligacijskega zakonika.
VSRS Sodba U 2/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.11.2016stroški postopka - dolžina postopka - udeležba članov Sveta - ponovna obravnava - zastaranje odmereVrhovno sodišče tako ponovno poudarja, da izpodbijani sklep tožena stranka nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj ne pojasnjuje (natančno) razlogov za tako dolgo odločanje o tarifi in potrebnosti odmerjenih stroškov, poleg tega pa v predloženih upravnih spisih (še vedno) ni listin, ki bi izkazovale potrebnost vseh stroškov. Glede na to je Vrhovno sodišče zato ponovno ugotovilo, da v postopku z izdajo izpodbijanega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.
VSRS Sklep X Ips 14/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.02.2016dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - ne bis in idem - dvakratno odločanje o isti stvariVrhovno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o kršitvi pravila „ne dvakrat o isti stvar“, s katerim revident utemeljuje dovoljenost revizije, zavajajoče, saj kot je razvidno iz sodbe sodišča prve stopnje in revizije, se to vprašanje nanaša na hkratno vodenje inšpekcijskega (upravnega) in prekrškovnega postopka, ki se vodi po posebnem zakonu. Odgovor na to vprašanje pa izhaja že iz narave in namena obeh postopkov, saj je namen prvega postopka odprava nezakonitih ravnanj ali prepoved nadaljevanja takih ravnanj, medtem ko se v postopku o prekrških izrekajo sankcije za taka ravnanja, če pomenijo kršitev zakona in drugih predpisov in so določena kot prekršek in so za njih predpisane sankcije.
VSRS Sodba I Up 232/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.01.2016mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - diskrecijska klavzula iz Uredbe Dublin IIIIz 17. člena Uredbe Dublin III ne izhaja, da je mogoče diskrecijsko klavzulo uporabiti le, če to članica EU naredi iz humanitarnih razlogov in sočutja, saj to iz navedenega člena ne izhaja niti izrecno niti smiselno. Humanitarni razlogi, na katere se tožnik sklicuje, so relevantni namreč le v primeru morebitne združitve prosilca s sorodniki, kot to določa drugi odstavek 17. člena Uredbe Dublin III.
VSRS Sodba X Ips 473/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.10.2016dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - prenehanje odvetniške dejavnosti - osnovna sredstva - zadrževanje osnovnih sredstev ob prenehanju opravljanja obdavčljive ekonomske dejavnosti - poračun odbitka vstopnega davka od nabavljenih osnovnih sredstev - izbris iz imenika odvetnikov - prevzem odvetniške pisarnePrevzem odvetniške pisarne v smislu 73. člena Statuta OZS ni prenos podjetja iz 10. člena ZDDV-1. Le ob izpolnjevanju v njem določenih pogojev je prevzem sredstev, ki so pripadala nosilcu prevzete odvetniške pisarne, nevtralna transakcija z vidika DDV.Prenos podjetja je treba razumeti kot dobavo sredstev podjetja, torej kot dobavo blaga, ki jo en davčni zavezanec (prenosnik podjetja) opravi drugemu davčnemu zavezancu (prevzemniku podjetja).Prevzem odvetniške pisarne pomeni prevzem odvetnikove dejavnosti, ko preneha z opravljanjem poklica, torej prevzem odvetniških poslov (zastopanja strank), ne pa prevzema osnovnih sredstev.
VSRS Sklep II DoR 367/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.01.2016predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - sosporništvo na aktivni strani - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizijeV obravnavanem primeru gre za subjektivno kumulacijo (združevanje procesnih subjektov) na pasivni strani, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (2.100 EUR) – je torej nediferencirana. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča. Predlog pa je nedovoljen tudi v delu, kolikor se nanaša na zahtevek po nasprotni tožbi, saj so vsi trije toženci (ki niso enotni sosporniki - subjektivna kumulacija na aktivni strani) zoper tožnika z nasprotno tožbo zahtevali ukinitev in prestavitev služnosti, dogovorjene v sodni poravnavi, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (6.000,00 EUR).
VSRS Sodba X Ips 244/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.02.2014denacionalizacija - dovoljena revizija - odločba o razlastitvi - čas podržavljenjaNa podlagi drugega odstavka 8. člena ZDen je z izrazom podržavljeno premoženje mišljeno premoženje (premične in nepremične stvari in podjetja oziroma kapitalski deleži osebnih ali kapitalskih družb,) ne glede na to, ali je z aktom o podržavljenju prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Iz navedene določbe ZDen tudi po presoji Vrhovnega sodišča jasno izhaja, da je pogoj za denacionalizacijo, da je podržavljeno premoženje prešlo v last ene izmed takratnih oblik javne lastnine, ne pa tudi s ?sekvestracijo? iz leta 1946, kot je to bilo v obravnavanem primeru, na podlagi katere pa podržavljeno podjetje oziroma premičnine še niso prešle v eno izmed navedenih lastninskih oblik podržavljenega premoženja.
VSRS Sklep X Ips 371/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.12.2015dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - odstop od sodne prakse - zavrženje revizijeTrditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Revidentove navedbe, ki se nanašajo na dovoljenost revizije, so le prepis zakonskega besedila 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, kar za dovolitev revizije ne zadostuje. Za uspešno uveljavitev zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije bi moral postaviti vprašanje in izkazati odstop, skladno z zahtevami, ki jih je postavila upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča oziroma določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Ker ni ravnal v skladu s temi zahtevami, ni izkazal zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
VSRS sodba II Ips 167/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015dopuščena revizija - osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do zasebnega in družinskega življenja - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - absolutno javna oseba - pravica do zasebnosti - javni interes - test sorazmernostiKot je to pravilno obrazložilo že višje sodišče v točkah 25-26, to ne pomeni, da je vsak poseg v njegovo osebnostno sfero in po njegovi smrti v pravico do pietete svojcev s strani javnosti samodejno upravičen. Zagotovo ima dedič pravico poskrbeti za ohranjanje dobrega imena pokojnega, ne more pa jamčiti, kadar gre za absolutno javno osebo par excellence, preprečiti ohranjanja spomina nanjo.

Izberi vse|Izvozi izbrane