Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8064cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzc0
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X Ips 297/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.03.2018dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - ugotovitvena odločba - davek na dodano vrednost - davčni inšpekcijski nadzor - vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso izkazane - pravno vprašanje, ki ni bistveno za odločitevTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti in zato vrednostni kriterij za revizijo ni izpolnjen. Vprašanja, ki ne temeljijo na ugotovljenem dejanskem stanju niso pomembna pravna vprašanja glede na vsebino zadeve. Revident z navedbami, da so mu hude posledice nastale z izrekom globe v prekrškovnem postopku, zelo hudih posledic izpodbijane upravne odločbe ni izkazal.
VSRS Sodba II Ips 282/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.03.2018povrnitev premoženjske škode na objektu - odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno priznana škoda - izvedensko mnenje - dokazna ocena - prosta presoja dokazovSprejeta dokazna ocena sodišč nižjih stopenj je logična in konsistenta, saj sta po načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) sprejeli mnenje, ki je bolj prepričljivo, pri tem pa mnenja izvedenca Boha nista prezrli; le nista ga sprejeli, kar sta korektno obrazložili. Pogled na nedokončano gradnjo ne pomeni pravno priznane škode.
VSRS Sodba I Ips 27748/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.12.2017kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - neplačevanje prispevkov - plačilna nezmožnost - izključitev protipravnostiČe zavezanec iz upravičenih razlogov ne zmore plačati predpisanih prispevkov, je protipravnost dejanja izključena.
VSRS Sodba I Ips 33622/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.02.2018absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka - subjektivna in objektivna koneksiteta - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - načelo neposrednosti - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do poštenega postopka - zaslišanje obremenilne pričeSodišče v primerih, ko je podana subjektivna, objektivna ali tako imenovana mešana koneksiteta, praviloma izvede enoten postopek in izda eno sodbo. Vendar pa lahko sodišče zaradi ovir, ki onemogočajo ali zavlačujejo izvedbo enotnega postopka na podlagi določbe 33. člena ZKP do konca glavne obravnave iz tehtnih razlogov ali zaradi smotrnosti, odloči, da se postopek o posameznih kaznivih dejanjih ali zoper posamezne obdolžence izloči in dokonča posebej. Med tehtne razloge je mogoče šteti tudi nevarnost zastaranja kazenskega pregona za posamezna kazniva dejanja. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora imeti obdolženec v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič ali zagovorov soobdolžencev oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri neposredni izvedbi tega dokaza, to...
VSRS Sodba II Ips 63/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.03.2018neizpolnitev pogodbene obveznosti - pozitivni pogodbeni interes - odstop od pogodbe - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - temeljna načela - razlaga skupnega namena pogodbenikov - gramatikalna razlaga - pravno vprašanje - dejansko vprašanjeRevizija nima prav, da med strankama ni bila pravočasno sporna razlaga predmetne pogodbe, kar šele omogoča uporabo ustreznih določb OZ, kot tudi glede na neizpodbojne dejanske ugotovitve obeh sodišč nima prav, da je bila pogodbena volja strank ob sklepanju takšna, kot jo on zatrjuje. Tudi če ta ni bila navzven sporna ob samem sklepanju pogodbe, pa je postala sporna v tej pravdi, kar je odločilno. (Širši) argumentacijski instrumentarij iz navedene zakonske določbe sodišče (sodišče prve in druge stopnje celo po uradni dolžnosti) uporabi (in ga je pri iskanju pomenskih odtenkov pogodbenih določil dolžno uporabiti, saj je v pravdi dominus litis tudi pri uporabi materialnega prava, v okvir katerega spada tudi avtonomno - pogodbeno pravo oziroma njegova pravilna razlaga), ko zaradi nasprotujočih si interesov za izid pravde postane sporen pomen posamezne pogodbene določbe kasneje (za nazaj); ponavadi se torej v vsej razsežnosti le ta izkristalizira v sami pravdi. Drugačno...
VSRS Sodba VIII Ips 268/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.03.2018odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - reorganizacijaS sistemizacijo delovnega mesta pomočnika direktorja za finančno računovodsko službo ni prišlo zgolj do formalnega preimenovanja delovnega mesta vodje FRS - vodja II, ki ga je zasedala tožnica, temveč do drugačne organizacije del pri toženki. Po izvedeni reorganizaciji se na nobenem od delovnih mest ne opravljajo dela in naloge delovnega mesta vodja FRS - vodja II na enak način kot pred spremembo sistemizacije. Toženka je torej spremenila dotedanji način dela tako, da je potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja FRS - vodja II dejansko prenehala. Reorganizacija dela ne pomeni nujno, da določenega dela ni več, temveč je lahko organizirano na drugačen način, prerazporejeno na druga delovna mesta.
VSRS Sklep I Up 226/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.11.2017mednarodna zaščita - pravica do tolmača - doktrina acte clair - vprašanje za predhodno odločanje SEUProsilcu za mednarodno zaščito je treba za vložitev tožbe v upravnem sporu zagotoviti pomoč tolmača, če to zahteva in če bi bilo sporazumevanje s pooblaščencem sicer onemogočeno.
VSRS Sklep VIII Ips 3/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2017odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - pogodba o zaposlitvi - ustreznost ponujene zaposlitveSodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe presojalo izključno na podlagi določb ZDR-1. Materialnopravno podlago za odločanje v tem sporu predstavljajo tako določbe ZDR-1 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi določba četrtega odstavka 13. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi. Ta določa, da ima delavec (tožnica) v primeru prenehanja mandata pravico do zaposlitve v družbi, in sicer pod spremenjenimi pogoji na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam.
VSRS Sodba VIII Ips 146/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.02.2018odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu - varovana kategorija delavcev - starševstvoNadomestitev odsotne delavke med izrabo starševskega dopusta z drugim delavcem ne pomeni nezakonitosti oziroma dejanja, ki je potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu drugega odstavka 115. člena ZDR-1. Delodajalec lahko izvede reorganizacijo tako, da določena delovna mest, na katerih pride do zmanjšanja obsega del, ukine, naloge ukinjenega delovnega mesta pa razdeli med ostale zaposlene ali zunanje izvajalce.
VSRS Sodba VIII Ips 224/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.02.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev delovnih obveznosti - pridobitev protipravne premoženjske koristi - javni uslužbenecEden od zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 je, da je storilcu denar zaupan v zvezi z zaposlitvijo, kar pomeni, da mora imeti storilec pravico razpolagati z denarjem na pravno veljaven način. Ni mogoče izključiti obstoja kršitve delavca samo zato, ker delodajalec o nečem ni izdal izrecnih navodil.
VSRS Sodba VIII Ips 187/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.03.2018storitev institucionalnega varstva - upravičenec - zavezanec za plačilo - otroci - občina - vrstni red - delna oprostitev plačila - prosti preudarekV obravnavanem primeru je toženka tožnici (občini) naložila v plačilo razliko za storitev institucionalnega varstva, ne da bi pred tem ugotavljala okoliščine na strani zavezanca, ki bi bil po vrstnem redu plačil sicer pred njo za plačilo. Obveznost občine za plačilo razlike nastopi šele, če upravičenec in zavezanci sami niso zmožni plačati storitve institucionalnega varstva. Pri zavezancu, ki ne poda vloge za oprostitev, ni mogoče enostavno šteti, da je plačilna spodobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca, za kar se zavzema toženka. Zavezanca je treba predhodno seznaniti z možnostjo uveljavljanja oprostitve in pravnimi posledicami, če ne bo podal vloge za oprostitev, kar toženki nalaga drugi odstavek 29. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Uredba v drugem odstavku 31. člena res omogoča odločanje na podlagi prostega preudarka, ko gre za nujne primere, vendar hkrati določa, da mora center...
VSRS Sodba VIII Ips 199/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.04.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - sprememba kraja opravljanja dela - izostanek z delaŠirša opredelitev kraja opravljanja dela tožnici ni zagotavljala pravice do opravljanja dela v A. (ne glede na to, da je toženka tožnici to ugodnost nudila dolga leta), zlasti ob dejstvu, da tam toženka ni imela poslovnih prostorov in po ukinitvi projekta v A. ni opravljala svoje dejavnosti. Z zahtevo, da tožnica prične z delom v B., toženka ni segla preko okvira pogodbeno dogovorjenega kraja; stališče sodišča druge stopnje, da ji je na ta način le odredila delo v kraju, ki je bil dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, je zato pravilno. Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, s katero pristane na opravljanje dela v oddaljenem kraju, prevzame nase odgovornost za organizacijo prihoda oziroma prevoza na delo.
VSRS Sodba VIII Ips 307/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.02.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovne listineTožnik izpostavlja, da ni šlo za poslovno listino, ki je pomembna za pravni promet. Ta revizijski ugovor ni utemeljen. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik sopodpisnik pogodbe o odstopu terjatev z lažnimi podatki (lažno vsebino, ki se je nanašala na odstop terjatve in lažnim datumom). Že tožena stranka je v izredni odpovedi navedla, da gre za listino, ki je pomembna za pravni promet. Očitno je bil podpis lažne pogodbe pomemben, saj sicer ne bilo bilo nobene potrebe za njeno sklenitev. To izhaja tudi iz navedb tožnika, češ da je tožena stranka na ta način res „pomagala“ družbi A. in H. itd. in tudi izpovedi tožnika, da brez te pogodbe družba H. ne bi mogla družbi A. povrniti denarja, ki ga plačala toženi stranki.
VSRS Sklep II Ips 201/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.05.2018potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov - oderuška pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kavza pogodbe - causa credendi - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - zakonska pojasnilna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - očitno nesorazmerje dajatev - izvedeni finančni instrumenti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - enako varstvo pravicPojasnilna dolžnost banke glede obstoja valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo tovrstne določbe v samo pogodbo, temveč je ključna presoja, ali je bilo valutno tveganje tožniku v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno. Bistvena posebnost kreditne pogodbe v tuji valuti je možnost spremembe mesečne obveznosti za stranko, ki prejema dohodek v domači valuti, ob spremembi menjalnega tečaja. Gre za pomembno odstopanje od običajnega kreditnega razmerja in posledično dodatno tveganje za finančni položaj potrošnika v času trajanja kreditnega razmerja. Ob precejšnji devalvaciji domače valute se namreč kreditna obremenitev kreditojemalca, preračunana v domačo valuto, lahko bistveno poveča. Pri presoji, kolikšna je bila pojasnilna obveznost toženke glede tovrstnega kredita, je treba upoštevati, da je pri svetovanju in sklenitvi pogodbe banka nastopala kot strokovnjak na bančnem področju, tožnik pa kot laik, ki posebnega predznanja in izkušenj s kreditnimi posli...
VSRS Sklep X Ips 220/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.03.2018dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje pravilnosti upravnega postopka - že rešeno pravno vprašanje - izpodbijana odločitev ne odstopa od prakse vrhovnega sodišča - stečaj - prenos premoženja - izčlenitevVrhovno sodišče lahko sicer določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno prav z vidika že navedenih razlogov iz 367.a člena ZPP. Vendar pa od že sprejetega stališča Vrhovnega sodišča odločitev v obravnavani zadevi ne odstopa, prav tako pa niso podane zgoraj navedene okoliščine, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo ista pravna vprašanja ponovno vsebinsko obravnavati. Vrhovno sodišče je v vsebinsko enaki zadevi, vloženi v istem časovnem obdobju, do vprašanja že opredelilo in sprejelo stališče, da v primeru, ko je stečaj posledica odločitve o prenosu premoženja, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru, ko je bila odločitev za stečaj, ki pomeni odločitev o prenehanju družbe, sprejeta hkrati z odločitvijo o izčlenitvi, pogoj iz 39. člena ZDDPO-2 ni izpolnjen. Stečaj je bil tako posledica uspešno izvedene izčlenitve in z...
VSRS Sodba I Ips 3704/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.03.2018poslovna goljufija - kršitev kazenskega zakona - preslepitev - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakovUvodoma je treba poudariti, da obravnavani opis dejanja ni povsem primerljiv z opisom dejanja v zadevi I Ips 93283/2010. V omenjeni zadevi je bilo namreč opisano golo dejstvo, da se je obsojenec s predstavnikom oškodovane družbe dogovoril za poslovno sodelovanje in med izvajanjem pogodb obljubljal redno plačilo. V obravnavani zadevi lažna obljuba, navedena v izreku sodbe, ne vsebuje dodatnega opisa zmote oškodovanca oziroma koristi, ki si jo je v posledici neresnične obljube pridobila obsojenka. Na podlagi opisa dejanja je mogoče sklepati le, da se je obsojenkina lažna obljuba nanašala na dotlej nastali dolg v višini 30.696,93 EUR. Pri tem pa ni razvidno, da bi si obsojenka zaradi svojih neresničnih obljub pridobila korist, ki bi se kazala v pridobljenih storitvah, dajatvah ali nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Obsojenka namreč zgolj z lažnimi obljubami glede že nastalega dolga, oškodovanca ni mogla spraviti v zmoto.
VSRS Sodba I Ips 16504/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.02.2018relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost sodbe - uradni zaznamek sodnika - izvedba dokaza - branje listinskih dokazov - dejanska seznanitev z dokumentomRazpravljajoča sodnica ni zapisala uradnega zaznamka o telefonskem pogovoru skladno s prvim odstavkom 103. člena Sodnega reda in je vsebino telefonskega pogovora zapisala na dopis S., d. o. o., vendar pa je na naslednjem naroku za glavno obravnavo stranki seznanila z njegovo vsebino. Nanjo obramba ni imela nobenih ugovorov in je vsebino telefonskega pogovora v celoti razumela, poleg tega ni predlagala ponovnega zaslišanja predstavnice omenjene družbe, niti ni imela drugih dokaznih predlogov glede plačevanja najemnin. Pisni dokaz (dopis predstavnice S., d. o. o., glede že plačanega dolga iz naslova zapadlih najemnin) je bil torej na glavni obravnavi v prisotnosti obsojenke in njenega zagovornika v celoti izveden, kar pomeni, da je bila del presoje tega dokaza tudi vsebina telefonskega pogovora, ki jo je razpravljajoča sodnica naknadno zapisala in z njo seznanila stranki postopka. Izostanek uradnega zaznamka v konkretnem primeru zato v ničemer ni vplival na zakonitost pravnomočne...
VSRS Sklep I Up 15/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.03.2018varstvo okolja - okoljska škoda - preventivni ukrepi - izostanek procesnih predpostavk za meritorno odločanje - ni sodne pristojnosti - aktivna legitimacija - v javnem interesu delujoča nevladna organizacijaUpravni spor je namenjen zagotavljanju sodnega nadzora nad zakonitostjo odločitev in delovanja javne oblasti. Tovrsten nadzor logično zahteva obstoječi predmet nadzora, to je upravni akt, posamični akt ali dejanje oblastvenega organa. Če tega ni, tudi sodna presoja v upravnem sporu ni mogoča. Zato je napačno pritožnikovo razumevanje, da lahko v upravnem sporu doseže prepoved bodočih ravnanj upravnega organa ‒ morebitne izdaje upravnih dovoljenj in soglasij tretji osebi. Odločanje o preventivnih ukrepih za sanacijo in preprečitev okoljskih škod ni v pristojnosti sodišča. V skladu z ZVO-1 so upravičene uveljavljati pravice, povezane z varstvom okolja, le tiste nevladne organizacije, ki delujejo tudi v javnem interesu.
VSRS Sklep II Ips 64/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2018pogodba o dosmrtnem preživljanju - izpolnjevanje pogodbe - razveza pogodbe - dokazno breme - opustitev zaslišanja prič - pravica do sodelovanja v postopku - postopkovna pravičnost - dopuščena revizijaOdločitev je odvisna od vprašanja, kateri od pogodbenih strank je treba pripisati dejstvo, da toženec pogodbe ne izpolnjuje več. Zato bi morala imeti vsaka od strank možnost, da sodišču ponudi trditve, dokaze in pravne argumente v korist svoje teze, da so vzroki za izpolnitveno krizo pri drugi stranki, sodišče pa bi se moralo do tega procesnega gradiva opredeliti.
VSRS Sodba II Ips 57/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.06.2018podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika - protipravno ravnanje - dospelost terjatve - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - varstvo podizvajalca - odškodninska odgovornost naročnika - dopuščena revizijaČim podizvajalec na naročnika naslovi zahtevo za neposredno plačilo, naročnik ne more več veljavno plačevati začasnih situacij glavnemu izvajalcu oziroma takšna plačila ne morejo poslabšati položaja podizvajalca (povzročiti, da naročnik ne bi bil več zavezan za plačilo podizvajalcu. Revidentovo stališče, da podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo, ki je postavljen pred zapadlostjo izvajalčeve terjatve, nima nobenih učinkov, zato ni pravno sprejemljivo. V položaju, ko si nasproti stojita pošten podizvajalc (ki je svojo obveznost opravil) in naročnik, ki kljub uveljavitvi direktnega zahtevka in zavedanju, da slednji plačila ne bo dobil, v kolikor to ne bo izvedeno direktno njemu, plačilo izvede v korist tretje osebe, je treba varovati podizvajalca. Takšno ravnanje namreč samo po sebi pomeni obid 631. člena OZ in s tem protipravno ravnanje v smislu odškodninske odgovornosti.podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika...

Izberi vse|Izvozi izbrane