Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7648cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzc0
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 214/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.02.2014dopuščena revizija - izločitev sodnika - odklonilni razlog - odločitev o predlogu za izločitev sodnika - nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti sojenja - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - določitev preživnine - preživnina za otroka - preživnina za zakoncaO predlogu stranke za izločitev sodnika mora biti odločeno najkasneje do izdaje končne odločbe. Tega v okviru preizkusa uveljavljane kršitve ne more nadomestiti instančno sodišče. V primeru naknadne zavrnitve predloga za izločitev sodnika (tj. po izdaji končne odločbe) je namreč videz nepristranskosti sojenja v tolikšni meri okrnjen, da ga tudi z naknadno odločitvijo o predlogu za izločitev ni mogoče ponovno vzpostaviti. Vpliva te kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe pa glede na njeno naravo ni mogoče presojati.
Sodba II Ips 358/2013, II Ips 359/2013, II Ips 360/2013, II Ips 361/2013, II Ips 362/2013, II Ips 363/2013, II Ips 364/2013, II Ips 365/2013, II Ips 366/2013, II Ips 367/2013, II Ips 368/2013, II Ips 369/2013, II Ips 370/2013, II Ips 371/2013, II Ips 372/2013, II Ips 373/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.02.2014zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje - neveljavnost pogodbe - ničnost - javne površine - javna gospodarska komunalna infrastruktura - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodiščaTako kot sodišče v OZ nima podlage za spremembo pogodbe o poravnavi, v ZPP nima podlage za spremembo sodne poravnave in sicer ne na podlagi tožbe za razveljavitev in ne na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti. Gre za akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Sodišče ga lahko, če je obremenjen z zakonsko določenimi hibami, razveljavi ali ugotovi njegovo ničnost; sklenitelji lahko svoje razmerja nato znova uredijo s sodno poravnavo, ali pa o njem na njihovo zahtevo (2. člen ZPP) v zakonitem postopku in na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev in materialnopravnih predpisov odloči sodišče. Po mnenju Vrhovnega sodišča je tudi sodna poravnava (tako kot pogodba o poravnavi na podlagi 1059. člena OZ) zaradi ničnosti posameznih določil lahko nična v celoti, razen izjemoma, ko je sestavljena iz več delov, ki so med seboj neodvisni, nično določilo pa se nanaša le na katerega od teh delov in ne na celoto.
Sklep II Ips 245/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.06.2014zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - zaznamba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - upravna odločba - inšpekcijska odločbaPri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo.
Sodba II Ips 183/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.04.2013prodaja motornega vozila - pridržek lastninske pravice na premičnini - odložni pogoj - prodaja vozila pred poplačilom dolga - vpis pridržka lastninske pravice v prometno dovoljenje - opustitev vpisa pridržka lastninske pravice - kredit - zavarovanje kredita - poroštvo - oprostitev poroka zaradi opustitve garancijIzjemen položaj dogovora o lastninskem pridržku terja restriktivno razlago njegovih učinkov, zaradi katere lastninska pravica ne more preseči v dogovoru določenih personalnih okvirov. Načeloma torej velja, da lastninska pravica ob izpolnitvi pogoja preide na kupca (in ne morda na poroka, ki zanj plača dolg), ob neizpolnitvi pogoja pa ostane osebi, ki si jo je pridržala (in ne morda poroku, ki je nikoli ni imel). Ravnanja, ki je botrovalo izgubi lastninske pravice, ni zagrešila toženka, temveč glavna dolžnica, ki je vozilo kljub izrecni pogodbeni prepovedi prodala naprej (64. člen SPZ). Zahteva, da mora upnik za ohranitev poroštva preprečevati potencialne zlorabe drugih (neposestnih) zavarovanj s strani glavnega dolžnika, nima podlage v materialnem pravu.
Sklep II Ips 240/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2013oporoka - ponarejena oporoka - neobstoječ pravni posel - pretrganje zastaranjaKadar je očitno, da do nastanka pravnega posla ni prišlo, ravnanje strank ne more imeti nikakršnih pravnoposlovnih posledic. Neveljavni pravni posel lahko konvertira, lahko se prilagodi ali celo konvalidira. Pri poslu, ki sploh ne obstoji, pa do opisanih posledic smiselno ne more priti. Nekaj, kar ne obstaja, se ne more spremeniti, niti ne more tisto, česar ni, postati veljavno. Kadar je torej očitek usmerjen v neobstoj oporoke, ne pridejo v poštev določila ZD o njenih vsebinskih ali oblikovnih pomanjkljivostih po 61., 63. oziroma 76. členu, pač pa lahko tisti, ki meni, da je zapustnikov dedič (bodisi po zakonu ali po starejši oporoki od tiste, katere veljavnost izpodbija), zahteva zapuščino kot dedič po določilih 141. člena ZD in v rokih, kot so navedeni v njem. Vrhovno sodišče tako poudarja, da z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke oziroma njenega neobstoja v zapuščinskem postopku pride do pretrganja zastaranja rokov iz ZD po 365. člen OZ.
Sodba II Ips 691/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.05.1998povzročitev škode - podlage za odgovornost - nevarna dejavnost - odgovornost države - služenje vojaškega roka - škoda nastala pri športni aktivnosti - pravila igre - izvajanje nadzoraŠteje se, da tisti, ki se udeleži športne igre privoli v morebitno škodo, ki mu utegne nastati ob tej športni aktivnosti, vendar le, če se aktivnost odvija v okviru postavljenih pravil. V tem primeru je izključena nedopustnost ravnanja in s tem odškodninska obveznost. Kadar pa je udeležba pri športni igri obvezna, ni mogoče izkjučiti nedopustnosti ravnanja zaradi privolitve oškodovanca. Iz obrazložitve sodb sodišč prve in druge stopnje izhaja, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da bi naj bila razporeditev k igranju košarke v nasprotju z oceno njegove zdravstvene sposobnosti. Zato ni podlage za ugotovitev, da je tožena stranka s tem, ko je od tožnika zahtevala udeležbo pri športnih aktivnostih, ravnala nedopustno. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je igra košarke potekala v skladu s pravili igre. Zato je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo, da odsotnost dežurnega čete ni mogla biti v vzročni zvezi z nastankom tožnikove...
Sodba VIII Ips 158/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.02.2011obstoj delovnega razmerja - status zavarovanca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - enoosebna d.o.o. - podlaga za zdravstveno zavarovanjeTožnica del in nalog v enoosebni d.o.o. ni mogla opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edina družbenica in zastopnica družbe operativno predstavljala v isti osebi. Bistveni pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR zato ni bil podan. Ker pogodba o zaposlitvi, na katero se je tožnica sklicevala ob prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje, glede na ugotovljeno ničnost ni mogla imeti pravnih in dejanskih učinkov pogodbe o zaposlitvi, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno zahtevo za priznanje statusa zavarovanke na podlagi delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 262/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.10.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerjaV obravnavani zadevi je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga, opisanega v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je namreč tožnici utemeljeno očitala odhode iz kraja njenega bivanja brez odobritve osebnega zdravnika. Pri tem so neupoštevne revizijske navedbe, da navodila zdravnika niso bila kršena oz. da se zaradi odhodov iz kraja bivanja tožničino zdravstveno stanje ni poslabšalo. Slednje ni pomembno, ker pogodba o zaposlitvi ni bila izredno odpovedana zaradi nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika.Tožnica je prerekala trditve tožene stranke o izgubi zaupanja, vendar tudi po oceni Vrhovnega sodišča neutemeljeno. Tožnica je bila javna uslužbenka, pravnica, zaposlena na delovnem mestu svetovalke načelnika, ki se je kršitev zavedala. Že zaradi njenega položaja, pa tudi govoric, ki so se glede njene udeležbe na seji občinskega sveta pojavljale med zaposlenimi, je sodišče prve stopnje, ki se mu je pridružilo tudi sodišče...
Sodba in sklep VIII Ips 6/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.10.2013zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - načrtovano zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzijaSodišče je svojo odločitev pravilno oprlo na prvi odstavek 135. člena Pravil. Po citiranem členu ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje. Zdravljenje, ki so ga tožnici nudili v tujini, bi bilo možno izvesti tudi v ustrezni terciarni ustanovi v UKC Ljubljana, na voljo pa je imela tudi enakovrstna zdravila. To pomeni, da v RS niso bile izčrpane vse možnosti zdravljenja in je sodišče utemeljeno štelo, da pogoj iz 135. člena Pravil za napotitev na zdravljenje v tujino ni izpolnjen.
Sklep VIII Ips 235/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - krivda delavca - nezmožnost za delo - odločba organa zdravstvenega zavarovanjaPo določbi 244. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja so sklepi imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije za zavarovance in njihove osebne zdravnike obvezni. Vprašanje tožnikove krivde je odvisno od njegovega zavedanja, kaj pomenijo te odločbe in sposobnosti oblikovanja ravnanj glede na te odločbe in ne le splošnih ugotovitev o njegovi nesposobnosti za delo. Odločba zdravniške komisije iz katere izhaja, da je tožnik od 1. 7. 2005 zmožen za delo, je postala pravnomočna, saj zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva. To tudi pomeni, da v obdobju, ki ga zajema ta pravnomočna odločba, tožnik v individualnem delovnem sporu ne more več uveljavljati dejstva upravičene odsotnosti z dela z zdravstvenimi razlogi, lahko pa bi uveljavljal, da so obstajali drugi razlogi za upravičeno odsotnost oziroma predčasno odhajanje z dela.
Sodba VIII Ips 60/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.05.2011vojaški uslužbenec - količnik za določitev plače - prevedba nazivov - višji upravni delavecDoločbe specialnih predpisov v skladu z ZJU, na katerega napotuje ZObr, določajo prevedbo tudi za pripadnike Slovenske vojske in pri tem smiselno uporabo ZJU. Tudi vojaške osebe je zato treba obravnavati po pravilih, ki veljajo za upravne delavce po določbah ZJU, seveda z upoštevanjem specifične ureditve po Zobr.Tožnik kot vojaški uslužbenec XIV. razreda (v nazivu tretje stopnje) je primerljiv z uradniki, za katere se uporabljajo predpisi za višje upravne delavce. To v skladu s prvim odstavkom 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pomeni, da ni mogel obdržati število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, temveč je lahko v skladu s četrtim odstavkom 195. člena ZJU obdržal le količnik za določitev osnovne plače, ki je bil pridobljen na podlagi prejšnjih napredovanj, saj je bil ta višji od osnovnega količnika za naziv tretje stopnje.
Sodba VIII Ips 38/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.1997delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev varnostnih predpisov - vzročna zveza - nevarna stvarDelovna sredstva, energija in delovanja je šteti za posebno nevarna, če zaradi svojih lastnosti, položaja, načina in mesta uporabe (ali na kakšen drug način) predstavljajo povečano nevarnost za nastanek škode. Ob upoštevanju vseh, pred nižjima sodiščema ugotovljenih dejstev je, tudi po mnenju revizijskega sodišča njuna odločitev, da je v obravnavanem primeru podana objektivna odgovornost prvotožene stranke, materialnopravno pravilno. V danem primeru temelji odgovornost za vtoževano škodo na odgovornosti za vzrok, saj se odgovornost imetnika nevarne stvari za škodo od nevarne stvari (prvi odstavek 174. člena ZOR) presoja po načelu domnevne vzročnosti in ne glede na krivdo (drugi odstavek 154. člena ZOR). Prav tako za škodo, ki nastane zaradi take dejavnosti odgovarja tisti, ki se s tako dejavnostjo ukvarja.
Sodba U 778/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.04.2000napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - naziv svetovalecTožena stranka je preverjala le, ali tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svetovalec po pravilniku iz leta 1992, ne pa tudi pogoje za napredovanje glede na pravilnik iz leta 1994. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ne more pa tožnica uveljavljati obnove postopka. Postopek, na katerega naj bi se nanašal predlog za obnovo, je bil začet na zahtevo tožnice, da se ji podeli naziv mentorica, in končan z odločbo o podelitvi naziva mentorica. Ker je predmet odločanja o obnovi postopka samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo, in ker je tožnica v tem postopku v celoti uspela, nobeno dejstvo ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve.
Sodba VIII Ips 508/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.10.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delavec s posebnimi pooblastili - ponudba ustrezne zaposlitve - izbira presežnega delavca - varstvo starejših delavcevKer je bil tožnik delavec s posebnimi pooblastili, zanj ne veljajo določbe Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo Slovenije, ampak le določbe ZDR.V skladu z namenom zakonskih določb (114. člen ZDR, 36. člen ZPIZ-1 in 25. člen ZZZPB) starejši delavec potrebuje varstvo šele, ko dejansko ostane brez zaposlitve in brez pravic iz delovnega razmerja, ne pa že pred tem. Določbo prvega odstavka 114. člena ZDR je zato treba razlagati tako, da mora starejši delavec izpolnjevati te pogoje na dan, ko mu delovno razmerje dejansko preneha (torej po poteku odpovednega roka) in ne že na dan odpovedi pogodbe o zaposlitvi.V zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev ZDR ne zahteva uporabe kriterijev za izbiro delavcev, katerim bo pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, zato delodajalec ni ravnal nezakonito, ko teh kriterijev ni določil.
Sodba in sklep VIII Ips 472/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.09.2010potni stroški - pojem plače - osnovna plača - delovna uspešnost - zavarovalni zastopnik - plačilo za delo - provizijski sistem - osnova za izračun nadomestila plačeDejstvo, da je v panožni KP plačilo na osnovi provizije izrecno predvideno le za plačo iz naslova delovne uspešnosti, ne pomeni, da tožena stranka tudi drugih elementov plačila iz naslova opravljanja dela zastopnika (npr. osnovne plače) ne bi smela vpeti v provizijski sistem, seveda ob predpostavki, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Tožena stranka je v svojih aktih določila, da se plače zavarovalnih zastopnikov obračunavajo in izplačujejo v obliki provizije. Ker pojem plače obsega tako osnovno plačo kot plačo iz naslova delovne uspešnosti, je torej tožena stranka za obe navedeni vrsti plačila določila provizijski sistem obračuna in izplačila. V tem smislu je zato potrebno razlagati tudi postavko „provizija“ v plačilnih listah tožnikov: obsega tako osnovno plačo kot tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti.V določilih delovnopravne zakonodaje tožena stranka ni imela pravne...
Sklep II DoR 154/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.06.2014obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe - opiranje odločitve sodišča na sodbo drugega sodišča - odškodninska odgovornost civilna odgovornost - kazenska odgovornost - dopuščena revizijaRevizija je bila dopuščena glede vprašanja ali je pravilno stališče, da je mogoče obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP uporabiti le v primeru, ko se odločitev sodišča opira na pravnomočno (kazensko obsodilno) sodbo in ne tudi v primeru, ko se opira na nepravnomočno odločbo in ali sta sodišči pravilno presodili, da se sodna odločba pri presoji odškodninske odgovornosti toženca ne opira na kazensko obsodilno sodbo v smislu 9. točke 394. člena ZPP oziroma, ali je v obravnavani zadevi dosežen standard, da se odločitev sodišča opira na sodbo drugega sodišča.
Sklep II Ips 289/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2013lovsko društvo - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - sodno varstvo - pravni interes za vložitev tožbe - oblikovalna tožba - ugotovitveni tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo - pritožbena - navajanje novih dejstev v pritožbi - dopuščena revizijaNamen varstva na podlagi 14. člena ZDru-1 ni nujno povezan le z neposrednim posegom v položaj člana društva temveč je širši in zagotavlja tudi sodno varstvo objektivne zakonitosti. To za konkretni spor pomeni, da prestana disciplinska sankcija ne more predstavljati razloga za neobstoj pravnega interesa po 14. členu ZDru-1, saj se kaže tudi v pričakovanju člana društva, da združenje katerega član je, pri svojem delovanju postopa zakonito in strokovno.Pravni interes za oblikovalno tožbo se domneva, zato bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma v obstoj pravnega interesa tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoj pravni interes opredeli.
Sodba II Ips 176/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.09.2012povrnitev škode - odgovornost bolnišnice - medicinska napaka (zdravniška napaka) - strokovna napaka - napačna diagnoza - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz drugega postopka - dokazna ocena izvedenskega mnenja - kontrolno izvedenstvoZdravnik je dolžan pacienta pregledati in opraviti preiskave z diagnostičnimi sredstvi ter na ta način pridobiti potrebne izvide in točno diagnozo. Do napak lahko pride ali v napačnem izvidu ali v neizčrpanju vseh diagnostičnih preiskav, ki so bile na voljo, ali v napačni presoji, interpretaciji zbranih izvidov. Po presoji revizijskega sodišča bi bilo prestogo zahtevati od skrbnega operaterja, da še enkrat preveri vsak posamezni izvid internista, ker bi to pomenilo, da bi moral operater sam pribaviti vsak izvid. V tem primeru so si bili posamezni zdravniki med seboj prirejeni in velja načelo zaupanja. Vsak, ki sodeluje pri zdravljenju istega pacienta, se lahko zanese na to, da so vsi ostali člani svoje obveznosti izvršili strokovno in s potrebno skrbnostjo. Le v primeru, da drug zdravnik očitno ni kos svojim nalogam (zaradi zapitosti, bolezni, preobremenjenosti, izčrpanosti) in ko je v stanju, ki mu več ne omogoča, da bi izpolnjeval svoje dolžnosti, le...
Sodba II Ips 810/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.12.2006razmerja med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - koristi otrokaToženkina trditev, da mora "sodba imeti natančen izračun oz. razloge glede otrokovih potreb", ki "morajo biti zneskovno specificirane", nima opore v nobenem procesnopravnem niti v materialnopravnem predpisu. Dejanska ugotovitev sodišča je, da sta oba od staršev skrbna in osebnostno primerna za varstvo in vzgojo otrok in da je čustvena navezanost otrok na oba starša in obratno med njimi obojestransko enakomerno razporejena. Če so v taki situaciji v prid izpodbijani odločitvi pretehtala nadaljnja ugotovljena dejstva, da se otroka na dosedanjem domu v podeželskem okolju dobro počutita, da sta uspešna v šoli, da imata v tem okolju prijatelje, da sta navezana tudi na stare (tožnikove) starše in da si otroka želita ostati v tem življenjskem prostoru ter da se mestnega okolja, v katerem sedaj živi toženka, bojita, je izpodbijana odločitev povsem v skladu z zakonsko zahtevo po najboljši zagotovitvi predvsem koristi otrok iz drugega odstavka 78. člena ZZZDR.
Sodba in sklep II Ips 60/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2009razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - določitev stikov z otrokom - standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKer se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb, s katerimi je toženec utemeljil nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi njegovega predloga za ureditev stikov z otrokom med poletnimi počitnicami, je storilo relativno bistveno kršitev postopka. Ob upoštevanju celovite obrazložitve, v kateri je sodišče zavzelo (pravilno) stališče, da je pri določitvi preživnine potrebna globalna ocena potreb, in iz katere izhaja, da znesek 350 EUR ne predstavlja matematičnega seštevka stroškov staršev za otroka, je nasprotje med ugotovitvijo, da bo toženec v času, ko bo otrok pri njem, dolžan poskrbeti za njegovo preživljanje, in sklepom, da mora prispevati polovico ugotovljenih mesečnih potreb, zgolj navidezno. Ob ugotovitvi, da bi toženec glede na svoje strokovne kvalifikacije moral prejemati višje dohodke od tistih, o katerih so podatki v spisu, ni pomembno, ali ima poleg izkazane plače še drug vir dohodka.

Izberi vse|Izvozi izbrane