Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7841cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzcz
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 183/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.05.2014dopuščena revizija - pravočasnost tožbe - rok - rok za vložitev tožbe - materialni rok - procesni rok - prekluzivni rok - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodišču - zastaranje - pretrganje zastaranja - varovanje zastaralnega roka - enakost pred zakonomZastaranje je pretrgano tudi z vložitvijo tožbe na (stvarno, krajevno, funkcionalno in po vrsti) nepristojno sodišče (365. - 367. člen OZ), zato je tudi tožba, vložena na nepristojno sodišče pravočasna oziroma vložena pred potekom zastaralnega roka (deveti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 112. člena ZPP), čeprav na pristojno sodišče prispe po poteku zastaralnega roka.
Sklep II Ips 211/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.11.2013zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - dovoljenost sodne poravnave - razpolaganje pravdnih strank v nasprotju s prisilnimi predpisi - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - načelo največje koristi otrokaSodna poravnava glede varstva, vzgoje in preživljanja otrok je načeloma dopustna, vendar pod pogojem, da sodišče ugotovi njeno skladnost s koristmi otrok (drugi odstavek 412. člena ZPP). V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki (sedemindvajseto poglavje ZPP) morata zaradi občutljivosti teh razmerij in varovanja koristi njihovih udeležencev priti do večje veljave kot sicer načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.
Sklep II Ips 9/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.01.2013varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - nepravdni postopek - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna bolezen - pravica do odločanja o hospitalizaciji - privolitev v psihiatrično zdravljenjeOdločitev sodišča, da se delno odvzame „poslovna sposobnost glede podajanja izjav volje glede zdravljenja nasprotne udeleženke“, presega polje dopustnega odločanja sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti. Taka odločitev v bistvu pomeni, da skrbnik duševnega bolnika lahko odloči ali je hospitalizacija „prostovoljna“ ali pa ne. S tem je nedvomno lahko poseženo v bolničine ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti z odvzemom poslovne sposobnosti.
VSRS sodba II Ips 186/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2014dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina - višina preživnine - otroški dodatek - sprememba sodne praksePo oceni Vrhovnega sodišča se je od uveljavitve ZZZDR do danes namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine.
VSRS sklep II Ips 76/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.10.2014zahteva za varstvo zakonitosti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - notarski zapis - poprava notarskega zapisa - predmet pogodbe - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo -Notarski zapis, ki vsebuje pogodbo o dosmrtnem preživljanju in zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe, v korist preživljalca, pa so v njem posamezne nepremičnine prečrtane, po presoji Vrhovnega sodišča ustreza pogojem listine, ki je veljavna podlaga za vknjižbo po 2. točki prvega odstavka 148. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 pri nepremičninah, ki niso prečrtane (34. člen ZN).
VSRS sodba II Ips 243/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.12.2014dopuščena revizija - lastninska pravica več oseb - solastnina - upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini - najemninaDokler stvar (nepremičnina) v solastnini ni razdeljena in ne obstaja dogovor o uporabi in/ali uživanju (delitvi plodov) solastne nepremičnine, si posamezni solastnik ne more v celoti lastiti plodov (najemnine), ki jih prinaša določen del nepremičnine, četudi je nepremičnina sestavljena iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba, in sporni del v naravi ustreza obsegu solastniškega deleža solastnika, ki pobira najemnino zanj. Tega tudi ne spremeni morebitno dejstvo, da tudi tožnici oddajata v najem druge dele sporne nepremičnine in prav tako zadržita celotno pobrano najemnino zase. Tudi toženka lahko vloži enak zahtevek zoper tožnici ali pa bi lahko v tej pravdi uveljavljala procesno pobotanje.
VSRS sklep II Ips 83/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.12.2014dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do osebne svobode - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravstvene ustanove - psihiatrična bolnišnica - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnineRazlog, da je zakonodajalec navedel praktično enake kumulativno zahtevane pogoje kot v 70. členu ZNP tudi v ZZDej je v tem, da jih tudi zdravnik zaradi povezave z duševno boleznijo oziroma duševno motnjo ocenjuje praviloma res z medicinskega vidika, vendar pa ne izključno s tega vidika.Pomanjkljiva presoja okoliščin iz 49. člena ZZDej pomeni nedopustno zdravnikovo in s tem tudi toženkino ravnanje.
Sklep II Ips 86/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.07.2014zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003V primeru, ko pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele še ni bila izdana, pripadajoče zemljišče pa je mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov in upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, se kot pripadajoče zemljišče določijo (zgolj) nepremičnine, ki so v navedenih aktih zajete, ne pa tudi druge nepremičnine, ki sicer ustrezajo kriterijem iz 1., 2. in 3. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL. To velja tako za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, kot tudi za stavbe, zgrajene po navedenem datumu.
VSRS sodba III Ips 29/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.09.2015dopuščena revizija - solastnina - posli rednega upravljanja - vzdrževanje stvari - vzdrževanje objekta - investicijska vzdrževalna dela - zamenjava dvigala - izboljšava - cena delV obravnavanem primeru so bile v okviru investicijskih vzdrževalnih del izvedene zgolj izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, ne pa izboljšave, ki bi presegale ta okvir in bi kot take predstavljale opravo posla, ki presega redno upravljanje. Dejstvo, da so solastniki s potrebno večino izglasovali zamenjavo dvigal in zanjo izbrali izvajalca, ki ni bil najugodnejši, nasprotno bil naj bi celo najdražji, narave posla, to je posla rednega upravljanja, ne spremeni. Kateri posli sodijo med posle rednega upravljanja in kateri posli redno upravljanje presegajo, je odvisno od narave opravljenih del, ne pa od cene, ki jo solastniki za opravljeno delo plačajo.
VSRS sklep III Ips 85/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.12.2014razlaga zakona - sistematična razlaga - namenska razlaga - logična razlaga - javno naročilo - postopek javnega naročanja - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - zagovornik javnega interesa - aktivna legitimacija zagovornika javnega interesa - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna strankaNamenska, logična in sistematična razlaga določbe 42. člena ZPVPJN pokažejo, da je imel zakonodajalec namen zastopnikom javnega interesa podeliti samostojno aktivno procesno legitimacijo za vložitve tožbe na ničnost pogodbe, kadar Republika Slovenija ni pogodbena stranka. Posledično zadnjega stavka 42. člena ZPVPJN ne moremo razlagati tako, kot da se ravno tako nanaša na situacije, ko Republika Slovenija ni pogodbena stranka, temveč ga je treba razlagati na način, da se nanaša na situacije, ko je Republika Slovenija pogodbena stranka.
Sodba II Ips 325/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2012odgovornost države - škoda, povzročeno s strani zapornika - poškodovanje zapornika - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - višina nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmnajšanja življenjske aktivnosti - strahTožniku zaradi žaljenja toženca oz. njegove besedne provokacije ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo (171. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), ki je nastala kot posledica veliko hujšega napada toženca. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da podcenjujoč odnos in žaljivke ne dajejo nikomur pravice do fizičnega obračunavanja, zato prispevka toženca ni.
Sodba II Ips 655/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.02.1996osebna služnost - služnost stanovanjaNa podlagi svojih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da sta pravdni stranki s pogodbo z dne 29.10.1984 v celoti uredili medsebojna premoženjskopravna razmerja glede sporne nepremičnine in da tožnika nista uspela dokazati podlage za utemeljenost v tožbi postavljenega zahtevka. Prav tako sta pravilno zaključili, da sta tožnika sporazumno s toženko in njenim možem pridobila kot protivrednost za svoja vlaganja v nepremičnino sina in snahe, dosmrtno pravico brezplačnega stanovanja, ki je (mimo lastninske pravice prav tako) stvarna pravica (v smislu pravila 521 občega državljanskega zakonika). Pravno pravilno je tudi razlogovanje nižjih sodišč, da je motiv za sklenitev posla (ki naj bi odpadel zaradi smrti sina tožnikov) lahko pravno pomemben le pri brezplačnih pogodbah, ki pa niso bile predmet spora.
Sklep II DoR 220/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.09.2012predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje predloga za dopustitev revizijePostopek v katerem sodišča odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (tretji odstavek 42. člena ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Zato v takih primerih tudi ni dovoljeno predlagati, da se revizija dopusti.
Sodba VIII Ips 361/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.05.2011status zavarovanca - odprava odločbe o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti - pravnomočna sodba o obstoju delovnega razmerja - sprememba pravne podlage zavarovanja za nazajOb posledicah odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila (odprava učinkuje za nazaj), je prenehala tudi pravna podlaga za zavarovanje in prijavo na podlagi 22. člena ZPIZ-1. Podlaga za zavarovanje na tej podlagi je namreč poleg statusa brezposelne osebe tudi prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.Pravnomočna sodba o tem, da tožniku delovno razmerje pri takratnem delodajalcu ni prenehalo, predstavlja obenem tudi podlago za obvezno zavarovanje. Z vzpostavitvijo delovnega razmerja je bilo namreč vzpostavljeno razmerje, ki je podlaga za zavarovalno razmerje po drugem odstavku 45. člena ZMEPIZ.
Sodba in sklep VIII Ips 503/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.09.2009pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obveznost zavarovanja - samozaposleni - poslovodna oseba - družbenik - trajanje obveznega zavarovanjaV skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodnih oseb družb kot podlaga za obvezno zavarovanje po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi, hkrati pa dosega (iz naslova opravljanja te funkcije) takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine in to najmanj v znesku minimalne plače. Oba navedena pogoja skupaj s statusom poslovodne osebe predstavljata pravno podlago za obvezno zavarovanje in le ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 4. alineje 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register.
Sodba VIII Ips 169/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2010ugotavljanje lastnosti zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - pokojninsko zavarovanjeDoločbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ ni mogoče uporabiti v vsakem primeru, ko se po uradni dolžnosti ugotavlja lastnost zavarovanca poslovodnega delavca v zasebni družbi za čas pred 1. 1. 2000, ampak le za primere, ko je tudi po prejšnjih predpisih obstajala možnost ugotovitve lastnosti zavarovanca za ves čas od začetka pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje.
Sodba I Up 667/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.09.2004prometni davek - kurilno olje oz. plinsko olje D2 - obarvanje - pogojna davčna oprostitev - ugotavljanje davčne osnove z ocenitvijoČe želi oseba uveljaviti pogojno davčno oprostitev, ker da ne gre za promet blaga končnemu potrošniku, mora izkazati, da so za promet brez plačila prometnega davka izpolnjeni pogoji iz 6. in 7. člena ZPD. Če naftni derivat ni obarvan na predpisan način, pa se ga kljub temu prodaja kot kurilno olje, je dolžan zavezanec plačati razliko prometnega davka, pri čemer se osnova ugotavlja na podlagi ocene. V tem primeru mora davčni organ davčnega zavezanca seznaniti ne le z rezultatom cenitve, temveč tudi z izhodišči, presojami, zaključki in uporabljeno metodo cenitve.
Sodba VIII Ips 213/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.04.2011odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu delavca - dokazno breme delodajalca - načelo proste presoje dokazov - pravilo o dokaznem bremenu - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine - kriteriji - ponudba neustrezne zaposlitveKadar sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZDR je v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca dokazno breme na njegovi strani.Neutemeljeno je zavzemanje tožene stranke, da je za odmero odškodnine po 118. členu ZDR odločilna tudi okoliščina, da je bila tožnici ponujena zaposlitev na drugem delovnem mestu, ki pa jo je odklonila. Glede na definicijo ustreznosti zaposlitve iz tretjega odstavka 90. člena ZDR je bila tožnici namreč ponujena neustrezna zaposlitev. Zaradi odklonitve takšne zaposlitve pa delavec ne sme trpeti negativnih posledic.
Sodba VIII Ips 167/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2012začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - prenehanje delovnega razmerjaZačasna nezmožnost za delo je odločilno dejstvo za priznanje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do tega nadomestila oseba, ki ni v delovnem razmerju, ni upravičena. Nadomestilo je vezano na odsotnost z dela zaradi bolezni. Zavarovanec, ki mu je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pa je po odpovedi, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, odsoten z dela iz razlogov na strani delodajalca in ne zaradi bolezni. Zato njegova zdravstvena zmožnost v tem času nima nobenega vpliva na pravice iz zdravstvenega zavarovanja zaradi morebitnega uspeha v delovnem sporu.
Sodba in sklep VIII Ips 231/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - višina stroškov - dokazno bremeTožnik je sporni pregled opravil pred operacijo prednjih križnih vezi, za katero ni pridobil predhodne odobritve tožene stranke, niti niso bili stroški operacije tožniku priznani v tem socialnem sporu. Zato je pritrditi revizijskim navedbam, da je sodišče napačno interpretiralo določbo 227. člena Pravil in tožniku priznalo povračilo stroškov kontrolnega pregleda kot samostojne zdravstvene storitve, saj za to ni imelo pravne podlage v določbah Pravil.

Izberi vse|Izvozi izbrane