Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7841cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzcy
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 154/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.03.2011plačilo stroškov izobraževanja - sodniški pripravnik - pravniški državni izpit - prosta izbira zaposlitve - prisilno delo - neenako obravnavanje - pravna varnost - prekinitev postopka - presoja ustavnosti - delo na domuSodišče ni dolžno, kadar katera od strank v postopku tako predlaga, prekiniti postopka in zahtevati presoje ustavnosti zakona. Tako mora ravnati le tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, v skladu z Ustavo.Obveznosti, da pripravnik na poziv pristojne osebe po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu sklene delovno razmerje najmanj za čas pripravništva, ni mogoče šteti za prisilno ali obvezno delo. Ureditev, da predsednik višjega sodišča po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu pisno pozove sodniškega pripravnika na ustrezno prosto delovno mesto le v primeru, če takšno delovno mesto takrat obstaja, sicer pa ne, ne nasprotuje načelom pravne varnosti.
Sklep VIII Ips 153/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2011odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - delovnopravna imuniteta - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaTudi če ni dvoma, da je bil tožnik z izvolitvijo za člana nadzornega odbora sindikata izvoljen tudi kot sindikalni zaupnik, to ne zadošča za priznanje posebnega varstva po 113. členu ZDR. Po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR mora sindikat delodajalca obvestiti, da je nekdo izvoljen za sindikalnega zaupnika, pri čemer je potrebno preveriti in upoštevati tudi dogovorjena merila med sindikatom in delodajalcem, ali in kateri sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno varstvo.
VSRS Sodba X Ips 124/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2015dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - dvojno rezidentstvo - ni predhodno vprašanje - odprava dvojne obdavčitve - izrek odločbe - pravnomočnost - središče osebnih in ekonomskih interesov - načelo pomoči prava nevešči stranki- odstop od že sprejetega stališča VS RSRezidentski status za namene konvencij o odpravi dvojne obdavčitve se ne sme določiti vnaprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2, še pred uveljavljanjem pravic iz konvencij v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki, tako, da bi ta pravnomočna odločitev onemogočila nadaljnjo uveljavljanje pravic davčnega zavezanca.Statusa rezidentstva Slovenije davčni organ ni dolžan presojati po uradni dolžnosti že, ko oseba odide v tujino in brez njene pobude.
VSRS Sodba X Ips 1/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.04.2015dovoljena revizija - davki - davek od dohodka pravnih oseb - izogibanje dvojnemu obdavčenju - slovenski rezident - odbitek davka, plačanega v Srbiji - prenos odbitka v bodoča davčna obdobja - (ne)enako obravnavanje davčnih zavezancev - neposredna uporabnost določb Konvencije - metoda (navadnega) odbitkaNeposredno se lahko uporabljajo le tiste določbe mednarodne pogodbe, ki so neposredno uporabljive (urejajo pravice in obveznosti subjektov notranjega prava in jih lahko npr. sodišče neposredno uporabi), če in kolikor niso, pa se uporabljajo zakoni oziroma drugi predpisi, ki v Sloveniji urejajo področje, ki je med državama urejeno v mednarodnem sporazumu.Po izvedbenih določbah ZDDPO-2 prenos odbitka davka, plačanega v drugi državi (v tem primeru Srbiji) od dohodkov, ustvarjenih v tuji državi v določenem davčnem letu, v prihodnja oziroma pretekla davčna obdobja, ni dopusten.
VSRS Sodba IV Ips 59/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.11.2014bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - izvajanje dokazov v korist obdolžencaSodišče je obsojencu kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave, saj je v delu, ki je za storilca prekrška obremenilen upoštevalo tudi podatke kazenskega spisa, čeprav tega dokaza v prekrškovnem postopku sploh ni izvedlo, hkrati pa je zavrnilo dokazni predlog za vpogled v isti kazenski spis v delu, v katerem bi bil po mnenju storilčeve obrambe zanj razbremenilen. Sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ni napravilo pravnega zaključka o krivdni obliki, s katero je ravnal storilec prekrška, niti ni navedlo odločilnih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, ali je storilec pri storitvi prekrška ravnal naklepno ali pa je prekršek storil iz malomarnosti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Sodba II Ips 221/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.06.2014dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - mednarodni letalski prevoz - pogodba o letalskem prevozu - prevoz potnika in prtljage - odgovornost letalskega prevoznika - objektivna odgovornost - profesionalna skrbnost - zamuda s prevozom prtljage - huda malomarnost - prtljažni listek - razlaga Montrealske konvencije - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - negativna dejstvaPri odgovoru na vprašanje, kdo nosi trditveno in dokazno breme po petem odstavku 22. člena Montrealske konvencije je glede na jezikovno nedoločno besedilo „se dokaže“ treba izhajati iz namena konvencijske ureditve. Po prepričanju Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme na oškodovancu.
Sodba III Ips 46/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.05.2014dopuščena revizija - zastaranjeV drugem odstavku 43. člena CIM je določeno, da jih lahko vložijo „osebe, ki imajo pravico sodno uveljavljati zahtevke proti prevozniku.“ V okvir istega dela CIM je uvrščena tudi sporna določba točke c) prvega odstavka 48. člena. Sistemska razlaga tako pokaže, da je določbo treba razumeti tako, da ureja le zastaranje odškodninskih terjatev prevoznika (železnice) do pošiljatelja tovora oziroma upravičenca, ne pa tudi zastaranje terjatev za povrnitev škode, ki nastane prevozniku.
Sklep II Ips 179/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.04.2014dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja nesreče - splošni zavarovalni pogoji - pravica do regresa iz zavarovalne pogodbe - subrogacija - odgovorna oseba - sozavarovanecUreditev iz 7. člena ZOZP velja tudi v primerih, ko zavarovalnica uveljavlja zahtevek zoper voznika - povzročitelja, ki je povzročil škodo z uporabo motornega vozila in ravnal v nasprotju z določbo 7. točke tretjega odstavka cit. člena (po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju). Ker omenjena - specialna - zakonska podlaga celovito ureja tovrstne situacije, tudi ni mogoče uporabiti določbe četrtega odstavka 963. člena OZ, po kateri ne preidejo zavarovančeve pravice na zavarovalnico tudi v primeru, če je škodo povzročil delavec pri zavarovancu, razen če je škoda povzročena namenoma.
Sklep II Ips 228/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.05.2014trditveno in dokazno breme - prekluzija - udeležba na glavni obravnavi - vabilo stranki na narok za glavno obravnavo - opravičljiv razlog za neudeležbo stranke na naroku za glavno obravnavo - nove trditve in novi dokazi - pravica do izjave v postopkuKljub temu, da je bil tožnik po črki zakona pravilno vabljen na glavno obravnavo (vabilo na glavno obravnavo), pa je prestrogo razlogovanje sodišča druge (in prve) stopnje, da je bil tožnik z obravnave 12. 2. 2010 neupravičeno odsoten. Nasprotno namreč narekujejo izkazane okoliščine in sicer, da je bilo sodišče seznanjeno z resnim zdravstvenim stanjem pooblaščenca tožnika ter njegovo posledično smrtjo ter trditvami tožnika, da mu zaradi slabe komunikacije s pooblaščencem (in sodiščem) podatek o razpisu glavne obravnave ni bil znan. Tožnik je po prepričanju Vrhovnega sodišča izkazal opravičljiv razlog, zakaj novih trditev in dokazov v zvezi s temeljem tožbenega zahtevka ni mogel postaviti na naroku 12. 2. 2010.
VSRS Sodba XI Ips 80/2014-131Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.08.2014postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pripor - odreditev pripora - begosumnost - načelo specialnostiNačelo specialnosti ne more biti ovira za izdajo sklepa o odreditvi pripora za kazniva dejanja, za katera oseba ni bila izročena, saj je prav izdaja tega sklepa nujni pogoj za pridobitev soglasja zaprošene države za pregon teh kaznivih dejanj (kar je izjema od načela specialnosti).Odsotnost soglasja za pregon zaprošene države ni okoliščina, ki bi izključevala izdajo sklepa o odreditvi pripora. Dokler soglasje pristojnih organov zaprošene države ne bo pridobljeno, pa na podlagi takega sklepa osumljencu ni dopustno odvzeti prostosti.Odreditev pripora zoper obdolženca, zoper katerega je bil pripor že odrejen v drugem kazenskem postopku, praviloma ni dopustna. Kadar pa teh kazenskih postopkov ni moč združiti med seboj, je dopustno pripor odrediti tudi v drugem kazenskem postopku, pri čemer se novi pripor začne izvrševati šele po prenehanju pripora v zadevi, v kateri je bil najprej odrejen.
VSRS Sodba I Up 47/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.09.2015mednarodna zaščita - priznanje statusa begunca - državljan Sirije - Kurd - že priznan status subsidiarne zaščite - vrnitev v izvorno državo - vpoklic v vojsko kot razlog za priznanje statusa begunca - izogibanje vojaški službi - dovoljenje za stalno prebivanje vezano na pravnomočnost sodbeČe je podana povezava med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja v skladu z 1.A členom Ženevske konvencije v situaciji oboroženega spopada, kot poteka v Siriji, za priznanje statusa begunca, glede na okoliščine obravnavanega primera, zadostuje izogibanje vpoklicu v vojsko, dezerterstvo ali posamezniku pripisano politično prepričanje. Grozeče preganjanje v situaciji državljanske vojne (kot poteka v Siriji) namreč ne pomeni zgolj resne škode v smislu tretje alineje 28. člena ZMZ (resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada).
VSRS Sodba X Ips 218/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.07.2015davki - davek na dediščino in darila - dovoljena revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oprostitev plačila davka - predmet obdavčevanja - prejem premoženja - pravni naslednik zapustnika - dvojno obdavčevanje - uporaba Konvencije o odpravi dvojnega obdavčenja - vezanost davčnega organa na pravnomočni sklep o dedovanjuDavčni organ je pri odmeri davka na dediščino vezan na ugotovitev pristojnega sodišča v pravnomočnem sklepu o dedovanju.V zvezi z odmero davka na dediščine od podedovanega denacionaliziranega premoženja je treba upoštevati davčno obveznost pri posameznem prehodu premoženja.Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki sta jo sklenili Avstrija in Slovenija, se za davek na dediščine ne uporablja.
Sodba VIII Ips 92/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.09.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - zagovor - pravica do zagovora - hujša kršitev delovnih obveznosti - krivda - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sindikalni zaupnik - varstvo sindikalnega zaupnikaIz 7. člena Konvencije MOD št. 158 ne izhaja, v kakšni obliki se delavec lahko zagovarja, niti ne določa oblike, v kateri naj bi bile delavcu predstavljene obdolžitve v zvezi z njegovim obnašanjem ali delom. Pomembno je zgolj to, da je obdolžitev jasno izražena in posredovana delavcu ter da ima ta dejansko možnost obrambe. Ta možnost mora biti delavcu dana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.Izhajajoč iz ugotovitev o poteku dogodkov in pojasnil izvedenca sta sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno obrazložili obstoj hude malomarnosti tožnikov pri izpolnjevanju delovnih nalog - torej zanemarjanje tiste skrbi, ki se pričakuje od delavca, ki opravlja takšno delo, kot so ga opravljali tožniki.
Sklep Cp 5/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.05.2012uporaba tujega prava - mednarodna ugrabitev otrok - nezakonito zadržanje otroka - vrnitev otrokaZa odločitev v obravnavanem primeru je edino pomembno, da so po upoštevnem britanskem pravu glede na otrokovo stalno bivališče starševske pravice poverjene materi, da je bil otrok zadržan na območju R Slovenije proti njeni volji in torej nezakonito ter da otrokovo takojšnjo vrnitev nalagajo v izpodbijanem sklepu citirane konvencijske določbe – ne da bi bil hkrati ugotovljen morebitni obstoj katerih od s Konvencijo predvidenih upoštevnih ovir zanjo. Izpodbijani sklep ima namreč provizorično naravo in je namenjen preprečevanju samovolje, izdan pa je bil v postopku, ki ni predviden za razreševanje vsebinskih vprašanj o pogojih za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo.
Sodba II Ips 142/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.07.2013oporoka - veljavnost oporoke pred pričamiČeprav je vloga oporočnih prič v tem, da s svojim podpisom potrdijo, da je oporočitelj pred njimi podpisal oporoko in izjavil, da je to njegova poslednja volja, sta v tem postopku oporočni priči potrdili tudi to, da je oporoka prav tista listina, ki sta jo skupaj z oporočiteljem takrat podpisali. Upoštevajoč izpovedbe obeh prič je tako materialnopravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je oporoka veljavna, čeprav se podpisi zapustnika in prič nahajajo pred poslednjevoljnimi odredbami. Namen restriktivne razlage 64. člena ZD je namreč v tem, da se preprečijo morebitne zlorabe, v konkretnem primeru pa je bil z izpovedjo prič očitek zlorabe popolnoma ovržen.
Sodba I Ips 59865/2010-102Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.01.2014kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - pranje denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - prikrivanjeBesedilo 252. člena KZ in 245. člena KZ-1, da kaznivo dejanje pranja denarja stori, kdor s pranjem prikrije ali poskusi prikriti izvor denarja ali premoženja, pomeni, da je pri pranju denarja (vsaj pri tistih izvršitvenih ravnanjih, ki se delno prekrivajo z objektivnimi znaki kaznivega dejanja prikrivanja) treba ugotavljati dodaten subjektivni element - storilčev odnos do učinkov oziroma posledic njegovega ravnanja. Poleg tega, da se mora storilec zavedati, da premoženje izvira iz kriminalne dejavnosti, se mora hkrati tudi zavedati, da bo s tem, kar bo naredil, prikril izvor oziroma otežil odkrivanje izvora premoženja, in na takšno posledico pristane.
Sodba I Up 980/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2003enkratna denarna pomoč - veljavnost podzakonskih predpisov - prevzem obveznosti Republike Slovenije od nekdanje SFRJKer je pravica do enkratne denarne pomoči obstojala ves čas od tožnikovega služenja vojaške obveznosti v JLA pa do danes, in ker je RS ob izključitvi ZSOS iz slovenskega pravnega sistema dne 8.5.1991 prevzela obveznosti do slovenskih državljanov, ki so služili v JLA, je v postopku treba ugotavljati, ali tožniku ta pravica pripada po sedaj veljavnem ZObr. Ni pa skupaj z ZOZ prenehala veljati tudi Uredba o uveljavljanju pravice do enkratne pomoči in o zneskih te pomoči, ker z ZOZ ni bila izrecno razveljavljena.
VSRS sodba II Ips 88/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2014res iudicata - pravnomočnost - istovetnost tožbenega zahtevka - navajanje dejstev - prekluzijaV obravnavani zadevi gre za drug historični dogodek kot tisti, ki je bil predmet presoje sodišča v zadevi II Pg 251/2000. Prvega sestavljajo dejstva, ki se nanašajo na poroštvene izjave v zvezi s kreditnimi pogodbami in pogodbo o izdaji garancije, na podlagi katerih toženka jamči za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Drugega sestavljajo okoliščine v zvezi s toženkino izdajo bianco menice in meničnim pooblastilom z dne 2. 12. 1999.Neutemeljen je ugovor, da toženka ni prekludirana glede ugovorov, ki jih je podala na naroku 23. 6. 2009. 23. 6. 2009 ni bil opravljen prvi narok za glavno obravnavo - ta je bil že 5. 9. 2007, ampak se je glavna obravnava zaradi spremembe sodnice začela znova. Institut ponovnega začetka glavne obravnave iz tretjega odstavka 302. člena ZPP ni identičen pojmu prvega naroka za glavno obravnavo.
VSRS sodba II Ips 104/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2014dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost izvajalca poštnih storitev - prenos poštnih pošiljk - izročitev priporočene pošiljke nepooblaščeni osebi - identifikacija prevzemnika pošiljke - izključitev odgovornosti - posredna škoda - krivda - huda malomarnost - omejitev višine odškodnine - lex specialis - uporaba določb zakona o prevozni pogodbiV primeru ravnanja izvajalca poštnih storitev s hujšo obliko krivde sklicevanje revidentke na zakonske določbe o omejitvi višine odškodnine iz 55. člena ZPSto-1 ni utemeljeno, ker ZPSto-1 primerov, ko je podana hujša oblika krivde izvajalca poštnih storitev, ne ureja. V konkretnem primeru je tako treba uporabiti določbo OZ-a, ki ureja odgovornost prevoznika pri hujši obliki krivde (4. odst. 689. člen OZ) in so zato vsi revizijski očitki v zvezi z reklamacijo ter posredno škodo pravno nerelevantni.
Sklep I Up 3/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.02.2011dovoljenost pritožbe - kumulativna pogoja za dovoljenost pritožbe - zakonitost akta organa, izdanega v obliki predpisa, če ureja posamična razmerja - 44. člen Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristaniščuZa dovoljenost pritožbe po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer da je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje in da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt. To pa v tem primeru nista. Le 44. člen Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču ima naravo posamičnega akta, zoper katerega je dopustno začeti upravni spor.

Izberi vse|Izvozi izbrane