Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8064cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzcy
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 89/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2013dedni dogovor - pogodba o preužitku - razveza dednega dogovora - sosporništvo - nujno sosporništvo - dediči kot sosporniki - dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitkuČe v okviru dednega dogovora sklenjena preužitkarska pogodba predstavlja samostojni pravni posel (preužitkarjev odstop dednega deleža za protidajatve in storitve prevzemnika), ki ne vpliva na siceršnjo razdelitev zapuščine med dediči, se usode preostalega dela dednega dogovora ta pogodba ne tiče in je mogoča razveza preužitkarske pogodbe zgolj med pravdnima strankama, ne da bi se s tem posegalo v pravni položaj drugih strank dednega dogovora, zato ni potrebe po uveljavljanju nujnega sosporništva.
Sklep I Up 42/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.05.2013akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odreditev posebnega preizkusa strokovnosti - sodni cenilec - zavrženje tožbe - pravica, obveznost ali pravna koristAkt, s katerim je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti v postopku odločanja o njegovi vlogi za imenovanje za sodnega cenilca, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Sodba I Ips 35521/2010-54Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.05.2013izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje obremenilnih prič - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolžencaKljub nezmožnosti zaslišanja obremenilne priče postopka ni mogoče označiti kot nepoštenega, saj ostali dokazi, izvedeni v tej zadevi, sami po sebi zadoščajo za ugotovitev vseh odločilnih dejstev.
Sklep II Ips 79/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.09.2013razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - postopek za določitev odškodnine - zamuda s plačilom odškodnine - zakonske zamudne obresti - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljiščeRazlastitvena upravičenka je z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine v zamudi (najkasneje) s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Zato sta predlagatelja upravičena do vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje.
Sodba II Ips 110/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.06.2013objava popravka - razžalitev v tisku - pravica do popravka - odklonitveni razlog - vsebina popravkaOdklonitveni razlog po peti alineji prvega odstavka 31. člena ZMed ne predpostavlja, da mora tožena stranka zatrjevati, da bi objava popravka predstavljala poseg v njene osebnostne pravice; zadostuje, da sodišče na podlagi okoliščin konkretnega primera presodi, da je besedilo predlaganega popravka žaljivo.
Sklep II Ips 808/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2013tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - tožbeni zahtevek - sosporništvo - nujni sosporniki - povrnitev vlaganj v nepremičnino - pasivna legitimacijaPri solastnini je razdeljena pravica in ne stvar, zato se vlaganja v nepremičnino res lahko raztezajo le na sporno solastno nepremičnino kot celoto in ne na njen idealni del. Vendar to ne pomeni, da bi se moral tožbeni zahtevek, s katerim se uveljavlja izpolnitev dogovora o vlaganjih, uveljavljati zoper vse solastnike, da bi bila tožena prava stranka.
Sodba II Ips 387/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.09.2013premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - poslovni delež - povečanje vrednosti poslovnega deleža - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženjeV času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
Sodba II Ips 275/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.08.2013lastna menica - bianco trasirana menica - nepogojna obljuba plačila - ničnost menice - dopuščena revizijaKer lastni menici manjka bistvena sestavina „nepogojna obljuba plačila“, konkretna listina ne predstavlja pravnoveljavne menice. Takšna lastna menica je nična.
Sklep I Kp 65794/2012-40Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.06.2013nalog za prijetje in predajo - sočasni nalog ter zahteva za izročitev - okoliščine, ki se upoštevajo pri odločitvi, kateri državi se bo zahtevana oseba predalaZSKZDČEU zavezuje sodišče, da pri odločanju, kateri državi se bo zahtevana oseba predala oziroma izročila, ustrezno upošteva vse okoliščine primera, pri čemer nekatere izmed teh tudi primeroma našteva. Tudi Evropska konvencija o izročitvi zavezuje zaprošeno državo pogodbenico, da odloči ob upoštevanju vseh okoliščin in še zlasti relativne resnosti in kraja zagrešitve kaznivih dejanj, datumov prošenj, državljanstvo zahtevane osebe in možnosti za kasnejšo izročitev drugi državi.
VSRS Sklep X Ips 225/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.11.2016upravni spor - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - predložitev poslovne dokumentacije - sklep procesnega vodstva - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu - dovoljenost revizije - zavrženje revizijeSklep, ki revidentu med postopkom nadzora nalaga predložitev poslovne dokumentacije zato, da bo pristojni organ nadzor revidentovega delovanja sploh lahko opravil, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
VSRS Sklep X Ips 9/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.05.2016dovoljenost revizije - ničnost odločbe - priznanje vode kot naravne mineralne vode - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - obseg presoje ničnostnih razlogov - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - niso posledice izpodbijanega aktaRevizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je dovoljena le, če je pravica ali obveznost stranke v izpodbijanem aktu izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek.Odgovor na vprašanje obsega presoje ničnostnih razlogov je jasen že na podlagi določb ZUP (prvi odstavek 280. člena) in ZUS-1 (drugi odstavek 37. člena, 68. člen) in v sodni praksi ne vzbuja dvomov ali dilem. Do tega vprašanja se je Vrhovno sodišče tudi že opredelilo v številnih zadevah in v njih pojasnilo, da sta upravni organ in sodišče dolžna paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti, vendar to ne pomeni, da sta dolžna v svojih odločbah posebej utemeljiti, zakaj ničnostni razlogi, ki jih stranka ni uveljavljala in na katere pazita po uradni dolžnosti, niso podani. Zato vprašanje ni pomembno pravno vprašanje zaradi katerega bi Vrhovno...
VSRS Sodba III Ips 88/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.01.2017dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pogodba o leasingu - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje strank - kopičenje dokazov - izvedba razpisanega naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornostiV primeru zahtevka za izpraznitev in vrnitev predmeta leasinga je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi oziroma zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga.
VSRS sodba II Ips 254/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.03.2017stvarna služnost - izvrševanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - priposestvovanje prostosti - osvoboditev služnosti - vložitev tožbe - rok - začetek teka roka - dopuščena revizijaUpoštevaje, da ne le dejansko temveč tudi vsako pravno nasprotovanje služnostnega upravičenca upiranju služnostnega zavezanca izvrševanju služnosti zadostuje za preprečitev izgube služnostne pravice, je treba k „aktivnemu“ pravnemu odporu (vložitev konfesorne tožbe) dodati tudi obrambno pravno upiranje v primeru, ko je služnostni zavezanec že pohitel in intenziviral svoje nasprotovanje nadaljnjemu obstoju služnostne pravice tudi z vložitvijo tožbe. Že upiranje tožbenemu zahtevku oziroma tožbi na prenehanje služnosti s podajo odgovora na tožbo v pravdnem postopku, v katerem služnostni upravičenec nato sicer tudi ves čas nasprotuje tožbenemu zahtevku na prenehanje služnosti, pomeni prav tako neposredni pravni način uveljavljanja svoje pravice, torej potrebno skrb za njeno pravno varstvo, z jasno artikuliranim namenom, še nadalje uporabljati sporno služnostno pot.
VSRS Sodba III Ips 66/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.03.2017sklenitev pogodbe - poroštvo - pooblastilo za sklenitev pogodbe - pooblastila ministra - oblastno ravnanje - sklep Vlade - odgovornost države - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - pravica do povračila škode - protipravnostTožnica ni mogla že samo zato, ker je bil njen sogovornik po funkciji minister, šteti, da ima ta pooblastilo Vlade RS za sklenitev pogodbe. Šteje se, da so objavljeni predpisi vsem (tudi tožnici) poznani; iz teh predpisov pa je izhajalo, da je minister za sklenitev pogodbe potreboval posebno pooblastilo. Prvo toženko bi lahko zavezal le, če bi tožnico prepričal, da prav tako pooblastilo ima, čeprav ga v resnici ne bi imel.V skladu s 26. členom Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Gre torej za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil. Po presoji revizijskega sodišča pa vladni sklep z dne 17. 9. 2008 po vsebini ni predstavljal dejanja izvajanja oblasti napram tretjim osebam....
VSRS Sodba I Ips 40040/2011-309Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.03.2017zakonski znaki kaznivega dejanja - napeljevanjeNapeljevanje mora biti takšno in tako določno, da se lahko ugotovi, h kateremu kaznivemu dejanju napeljevalec napeljuje. Ni treba, da napeljevalec pozna pravno opredelitev kaznivega dejanja. Njegovo ravnanje pa mora biti takšno, da je zmožno izzvati pri storilcu odločitev za kaznivo dejanje.
VSRS Sklep II Ips 159/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.06.2017obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - trditveno breme - dokazno breme - dopuščena revizijaZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo. Sodna praksa sicer strogo presoja, ali bi stranka ob potrebni skrbnosti že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagal nove dokaze. Vendar je neživljenjsko in zunaj razumnih meja pričakovati, da bi tožnika brez indica in ob podatkih, s katerimi sta razpoalgala, o obstoju takšnih predpogodb, za aktere nista vedela, poizvedovala pri vseh institucijah, organih ali kjerkoli drugje. Dejstvo, da je A. A. st., ki niti ni bil stranka postopa, po pravnomočni zavrnitvi tožbenega zahtevka še poizvedoval in ob pogovoru z nekaterimi osebami prišel do informacije o obstoju upravnega postopka in rezultat tega delil s tožnikoma, še ne pomeni, da bi bila tožnika v okviru procesne skrbnosti to dolžna storiti,...
VSRS Sodba II Ips 15/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.06.2017agrarna skupnost - denacionalizacija - premoženje agrarne skupnosti - stvarna legitimacija - vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - skupna lastnina - kolektivna terjatev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodninaDoločilo drugega odstavka 72. člena ZDen se uporablja tudi za upravičence, ki jim je bilo premoženje vrnjeno po ZPVAS. Terjatev iz drugega odstavka 72. člena ZDen je upravičenje, ki izvira iz skupne lastnine članov agrarne skupnosti, zato pripada vsem članom agrarne skupnosti kot kolektivna terjatev. Skupno terjatev oziroma skupno prikrajšanje vseh članov agrarne skupnosti kot kolektiva lahko uveljavlja tudi agrarna skupnost.
VSRS Sodba XI Ips 22950/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.08.2017relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor - podaljšanje pripora - načelo sorazmernosti - teža kaznivega dejanja - trajanje priporaIz zahteve za varstvo zakonitosti je možno razbrati, da zagovornik oporeka tudi sorazmernosti podaljšanega pripora v ožjem pomenu besede. Ob uveljavljanju tega očitka pa zagovornik spregleda, da se obdolžencu očitata neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, kar že po presoji zakonodajalca glede na predpisano kazen zapora od enega do desetih let predstavlja težje, družbi nevarno kaznivo dejanje. Med prepovedane droge na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog sodi tudi konoplja, ki je uvrščena v II. skupino prepovedanih rastlin in substanc. Opisano težo in naravo kaznivega dejanja sta upoštevali obe sodišči nižjih stopenj, prav tako pa tudi dosedanje trajanje pripora, zato sta tudi po oceni Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora razumno šteli za sorazmeren ukrep.
Sodba I Ips 20852/2010-218Vrhovno sodiščeKazenski oddelek31.05.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - prepoznava osumljenca na policiji - prepoznava po fotografijah – snemanje glavne obravnave – primerjava glasu - nasprotja v razlogih sodbe – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predlogaPostopanje sodišča, ko za namen preverjanja identitete govorca v posnetih telefonskih pogovorih uporabi posnetke glasu obsojenca z glavne obravnave, je povsem primerljivo z izvedbo identifikacije obtoženca kot storilca po pričah, zaslišanih na glavni obravnavi, glede na njegove vizualne značilnosti.
Sodba VIII Ips 136/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.04.2013odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – visokošolski učitelj - neizvolitev v naziv – postopek izvolitve v nazivTreba je ločiti postopek izvolitve v naziv (oziroma postopek za odvzem naziva), ki je posebej določen, zoper odločbo, izdano v takšnem postopku, pa je predviden upravni spor (59. člen ZViS oziroma 202. člen Statuta), in delovnopravni položaj delavca – visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca, ki brez ponovne izvolitve v naziv oziroma v primeru odvzema naziva ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela, razen izjeme, ki je predvidena v 189.a členu Statuta.

Izberi vse|Izvozi izbrane