Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7841cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzcx
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba G 1/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.01.2015varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence upravni postopek - sklep o preiskavi - izločitev uradne osebe - odklonitveni razlog za izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - zloraba procesnih pravicV nasprotju z namenom instituta izločitve bi bilo, da bi stranka, kljub temu da za obstoj odklonitvenih razlogov ve, z njihovim uveljavljanjem lahko čakala do faze postopka, ko bi lahko izključno preko instituta izločitve organu de facto preprečila učinkovito nadaljevanje postopka. Špekulativno ravnanje stranke pri (ne)podajanju zahteve za izločitev zato predstavlja zlorabo procesnih pravic in ne more biti pravno varovano.Šele po koncu zbiranja dokazov za določeno dejstvo (ter ugotavljanja morebitnih novih dejstev) je mogoče, upoštevaje vsak dokaz posebej in vse dokaze v medsebojni povezavi, opraviti končno subsumpcijo dejstev pod pravno normo ter sprejeti končno odločitev. Šele v tem delu postopka lahko pride do izraza morebitna pristranskost odločevalca, saj njegova seznanjenost z okoliščinami izven nabora dokaznega gradiva ali njegov osebni odnos do stranke lahko vplivata na percepcijo in interpretacijo dokazov.Za izločitev predstojnika oziroma uradne osebe iz...
VSRS Sodba X Ips 178/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2015dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - udeležba davčnega zavezanca v inšpekcijskem postopku pri plačniku davka - nadzor zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - akontacija dohodnine - obračun davčnega odtegljaja - davek po odbitku - plačnik davka kot posrednik - odmera dohodnine na letni ravni - obnova postopka odmere dohodnine - pravica do izjave - nevezanost na ugotovitve davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davkaKer revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj. Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku inšpekcijskega nadzora...
VSRS Sodba X Ips 207/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.11.2015dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - kriteriji za brezplačno pravno pomoč - odprava upravnega aktaV kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
VSRS Sodba X Ips 472/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.12.2011dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – dejanska dobava blaga kot pogoj za odbitek – na računu naveden datum dobave ni resničen - – avansni račun – račun za prejeto predplačiloBlago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
VSRS sodba II Ips 97/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.09.2015dopuščena revizija - mediji - objava sodbe - objava opravičila - fotografija - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - primerjava družinskih fotografij - satiraSodišče druge stopnje ima prav, da je bila z objavljeno primerjavo fotografij družin presežena primerjava metod politične propagande, ki jo po oceni novinarjev uporablja tožnik in njegova stranka S. in ki jo je uporabljal tudi Goebbels in nemška nacistična stranka, na kar res opozarja tekst nad fotografijama. Dve fotografiji družin enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugi, prerasteta v večplastno primerjavo tožnikove družine z družino nacističnega zločinca in v tem smislu zaživita kot samostojna celota. Slika družine Goebbels pri bralcu ne vzpodbudi le razmišljanja o brezpogojni vdanosti zakoncev nacističnim idejam, Goebbelsovem položaju ministra za propagando, ki ga je imel v Nacistični stranki in njegovim idejam o politični propagandi. Vzpodbudi tudi razmišljanje o grozljivem nasprotju med družinsko idilo, ki jo prikazuje objavljena fotografija družine Goebbels in krutimi zgodovinskimi podrobnostmi o umoru njunih šestih otrok, ki naj...
VSRS sodba II Ips 90/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.09.2016pogodba o dosmrtnem preživljanju - promet s kmetijskimi zemljišči - zaščitena kmetija - ničnostDa bi preprečil delitev oziroma drobitev srednje velikih kmetij (samo te so predmet zaščite), je zakonodajalec omejil promet po dveh kriterijih: (1) glede na premoženje (tako, da dovoljuje fizično delitev v obliki odtujitve določene nepremičnine iz zaščitene kmetije, če ta postane del druge zaščitene kmetije ali kmetije oziroma kmetijskega zemljišča v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika, če se odtujijo stavbna zemljišča ali zemljišča, ki jih je po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev dovoljeno nakloniti z oporoko) ter (2) glede na pridobitelja (tako, da lahko lastnik zaščiteno kmetijo odtuji v korist katerega od pridobiteljev, določenih z zakonom). V obeh primerih velja še dodatna omejitev, da mora zaščitena kmetija po razpolaganju še nadalje izpolnjevati pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev (prvi odstavek 18. člena ZKZ). Ti so določeni v prvem odstavku 2. člena ZDKZ, in sicer pogoj velikosti (najmanj 5 ha in...
VSRS sklep III Ips 117/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.03.2016odstop terjatve (cesija) - obvestitev dolžnika - nepravi faktoring - dolžnikove obveznosti - dolžna skrbnost - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvoV obravnavanem primeru ni šlo zgolj za nedoločno, pavšalno napoved cediranja. Toženka je namreč podpisala izjave na osnutkih konkretnih pogodb, iz katerih je bilo točno razvidno, na katere terjatve se nanašajo in kdo bo njihova prevzemnica. Še več, osnutke pogodb je pripravila celo prevzemnica sama, zakoniti zastopnik odstopnic pa jih je podpisal, še preden je izjave na njih podpisala toženka. Toženka je lahko z visoko stopnjo verjetnosti sklepala, da bo pogodbe podpisala tudi tožnica in da bodo že s tem terjatve nanjo veljavno prenesene. S skorajšnjim odstopom pa sta jo seznanili prav odstopnici terjatev. Zato se izkaže kot pravilen materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da bi se morala pred izpolnitvijo najmanj pozanimati, ali je do odstopa tudi prišlo. Ni namreč mogoče trditi, da je bila pri izpolnitvi odstopnicama v dobri veri, določba drugega odstavka 419. člena OZ pa varuje dobroverno izpolnitev. Upoštevaje neobstoj primerljive sodne prakse...
Sklep II Ips 192/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.12.1993odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v hiši predvideni za rušenjeSodba sodišča druge stopnje se sklicuje na odlok tožene stranke o zazidalnem načrtu (objavljenem v Uradnih objavah 17/92), ki pa je začel veljati šele po uveljavitvi SZ (19.10.1991). Sodišče druge stopnje tako ni ugotavljalo, ali je ovira za uveljavitev pravice tožnikov do nakupa spornih stanovanj iz 1. odst. 129. člena navedenega zakona obstajala tudi ob njegovi uveljavitvi oz. kasneje vse do poteka 30 dnevnega roka, v katerem je lastnik stanovanja dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo potem, ko je upravičenec vložil zahtevo za prodajo stanovanja (5. odst. 117. člena SZ). Pravno zmotno je bilo zato uporabljeno določilo 1. odst. 129. člena SZ, zaradi česar drugostopno sodišče svoje odločitve ni utemeljilo s pravno odločilnimi dejstvi; to narekuje ponovno presojo zadeve v ponovljenem postopku na podlagi navedenega pravnega izhodišča.
Sodba I Up 292/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.07.2008azil - status begunca - preganjanje - subsidiarna zaščita - utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodoTožena stranka s tem, ko izrecno ugotavlja, da je bil tožnik preganjan v PMR kot delu ozemlja Moldavije, priznava tak status kot subjektom preganjanja posredno, torej tudi organom PMR, kar pa bi bilo lahko v obravnavanem primeru relevantno le, če bi bil tožnik moldavski državljan ali pa oseba brez državljanstva. Ker pa je tožnik ukrajinski državljan, ki ne uveljavlja preganjanja tudi v matični državi, temveč le v PMR, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca kot tudi ne tožnici, ki svoji prošnji utemeljujeta z razlogi tožnika.
Sodba U 538/93-5Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.02.1995status begunca - pogoji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeTožena stranka (Vlada RS) in prvostopni organ (Ministrstvo za notranje zadeve) sta se v obrazložitvi svojih odločb (prvostopni organ je tožeči stranki zavrnil vlogo za priznanje statusa begunca, tožena stranka pa zavrnila njeno pritožbo zoper prvostopno odločbo) ukvarjala le z razlogom pobega tožeče stranke iz takratne JLA (januar 1992), nista pa razčistila vseh relevantnih okoliščin, po navedbah tožeče stranke med upravnim postopkom, ki se nanašajo na preganjanje tožeče stranke in njene družine v domačem kraju v Vojvodini in ki so navedene kot razlogi za pridobitev statusa begunca v zakonu o tujcih in v konvenciji o statusu beguncev.
Sodba U 1503/93Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.09.1995patent - postopek za priznanje pravic - prednostna pravica - roki - zamuda materialnega prekluzivnega roka - kršitev pravil postopkaRok za priznanje prednostne pravice za patent v Republiki Sloveniji po določbah 48. člena zakona o industrijski lastnini, ki določa pogoje za priznanje prednostne pravice za patent pripadnikom Pariške unije in njihovim upravičencem za prvo veljavno prijavo določenega izuma za patent po nacionalni zakonodaji posamezne države unije ali po dvostranskih oziroma večstranskih pogodbah med državami unije po določbah 4. člena Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine, je prekluzivni materialni in procesni rok po 103. členu ZUP, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje. Pri zamudi materialnega roka ugasne neuveljavljena pravica. Zato je treba ugotoviti, ali je bil zamujen materialni rok.
Sklep VIII R 13/95Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.12.1995spor o pristojnosti - delovno ali redno sodiščePritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti razveljavilo odločbo sodišča združenega dela prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen zahtevek na razveljavitev kandidacijskega postopka in volitev v delavski svet. Menilo je da je za rešitev spora pristojno redno sodišče glede na določilo 196. člena zakona o podjetjih, po katerem je prenehalo veljati določilo 552. člena zakona o združenem delu. S tem je nehalo veljati tudi določilo drugega odstavka 16. člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela. Negativni kompetenčni spor je sprožilo redno sodišče. Revizijsko sodišče je odločilo, da je za rešitev spora pristojno delovno in socialno sodišče, saj je 16. člen omenjenega zakona, ki določa pristojnosti sodišč združenega dela, prenehal veljati šele s 13.5.1994, ko je začel veljati zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Tako določa prvi odstavek 75. člena tega zakona.
Sklep III Ips 18/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.06.2006prekinitev postopka pred sodiščem prve stopnje - izbris družbe iz sodnega registra - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sodba, izdana zoper neobstoječo pravno osebo - poprava sodne odločbe - pravni interesV tem sporu ne gre za isto situacijo kot v sporu pod opr. št. III Ips 41/97, v katerem so bila pred prekinitvijo postopka opravljena že vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje in je bilo treba (na seji senata) izdati samo še odločbo, ki je procesno dejanje izključno samo sodišča. V tem sporu je namreč sodišče druge stopnje izdalo sodbo zoper izbrisano toženo stranko, potem ko je postopek že nadaljevalo zoper njeno pravno naslednico (njeno edino družbenico). Zato ni utemeljeno smiselno sklicevanje sodišča druge stopnje na razloge sodbe VS RS z dne 4.12.1998, opr. št. III Ips 41/97.
Sklep VIII Ips 254/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.10.2009odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - krivda delodajalca - odpravnina - pogodbeni temelj - razlaga pogodbenih določilO prenehanju delovnega razmerja na željo tožnice bi bilo mogoče govoriti le takrat, če bi prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi njene enostranske odpovedi, oziroma, če bi tako izhajalo iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. O prenehanju pogodbe o zaposlitvi po krivdi delodajalca lahko govorimo le v primeru, ko je sočasno podan tudi element protipravnosti. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v 1. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR opredeljena kot posledica objektivnih razlogov, zaradi katerih preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Res gre za razloge v sferi delodajalca, vendar brez krivdnega odnosa delodajalca do teh razlogov.
Sodba in sklep VIII Ips 89/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.06.2009delavec invalid - pogodba o zaposlitvi za neustrezno delovno mesto - ničnost - vračilo nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odškodninska odgovornost delodajalcaSklenitev pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delovno mesto varnostnika je bila v nasprotju s prisilnim predpisom 101. člena ZPIZ-1 in je zato nična. Ničnost pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da delavec ni bil v delovnem razmerju, kolikor je bilo delovno razmerje dejansko realizirano.
Sklep Cpg 5/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.03.2010priznanje tuje sodne odločbe - javni red - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pravnomočnost sodne odločbe - prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti odločbe zaradi vložitve pritožbeSama po sebi nepravnomočnost zadevne odločbe v položaj nasprotne udeleženke ne posega tako, da bi bili prizadeti njeni interesi, ki bi jih bilo zato nujno varovati v okviru izjeme javnega reda iz prvega odstavka 34. člena Bruseljske uredbe. Prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti ni samodejna, pač pa je odvisna od presoje sodišča, ki postopek „lahko“ prekine. Stališče, da je že vložitev pritožbe (v državi izvora) zadosten razlog za prekinitev, je zmotno. Kriteriji za prekinitev se osredotočajo na to, ali in kako izvršitev te odločbe dolžnika konkretno prizadene. Razloge za prekinitev dokazuje stranka, ki jo zahteva.
Sodba in sklep VIII Ips 320/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2010prenehanje delovnega razmerja - pravica do obrambe - obrazložitev sklepa - varnostni zadržek - predložitev ponarejenega spričevala - vojaški policist - varnostno preverjanje osebZa uresničitev tožnikove pravice do obrambe bi morala tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja vsebino varnostnega zadržka ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storila, se tožnik zoper očitke, ki so se nato v sodnem postopku obravnavali kot razlog za prenehanje delovnega razmerja, ni mogel učinkovito braniti.
Sodba in sklep VIII Ips 307/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2010vojak - predložitev ponarejenega spričevala - varnostno preverjanje oseb - varnostni zadržek - prenehanje delovnega razmerja - obrazložitev sklepa - pravica do obrambeV primeru, ko se kot razlog za prenehanje delovnega razmerja očita obstoj varnostnega zadržka, je delavcu pravica do obrambe skladno z določbami 100.a člena ZObr zagotovljena v dvostopenjskem postopku pri delodajalcu, in sicer tudi v obliki pravice do ugovora. Odločilna je vsebinska opredelitev očitkov že v prvostopni odločitvi o odpovedi oziroma prenehanju delovnega razmerja, ki omogoča možnost obrambe. Z neobrazloženo ugotovitvijo, da je pri tožniku podan varnostni zadržek, tožena stranka pravice do obrambe tožniku ni zagotovila.
Sodba VIII Ips 484/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.09.2010sorazmerni del invalidske pokojnine - državljan Švicarske konfederacije - konvencija o socialni varnosti - odprava odločb tožene stranke - izdaja novega upravnega aktaTožnik zatrjuje, da je državljan Švicarske konfederacije. Gre za dejstvo, ki zaradi zmotne uporabe materialnega prava v upravnem postopku sploh ni bilo upoštevano, je pa za utemeljenost zahtevka za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine odločilno. Za državljana Švicarske konfederacije namreč kljub določbi prvega odstavka 254. člena ZPIZ veljajo določila Konvencije med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o socialni varnosti.
Sodba in sklep II Ips 298/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.05.2011hrvaško pravo - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - renta - odškodnina za nego in postrežbo - odmera odškodnine po prostem preudarkuSodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili tudi orientacijske kriterije, ki jih je sprejel civilni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške na seji 29. 11. 2002. Tožeča stranka v reviziji zmotno meni, da bi bilo treba znesek uporabiti s faktorjem 1,5, ker ni bila predvidena matematična uporaba teh kriterijev in se jih v hrvaški sodni praksi ne valorizira.

Izberi vse|Izvozi izbrane