Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8139cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mg==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 130/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.03.2008pravica do sodelovanja v postopku - pravica do sodelovanja na izvedenčevem ogledu - izvedensko mnenjeNa prvi pogled je res videti, kot da tožnik ni imel možnosti sodelovanja v postopku dokazovanja z izvedencem: ker na izvedenkin ogled pač ni bil povabljen. Vendar je za presojo, ali je bila s to opustitvijo kršena tudi njegova pravica do izjave (katere derivat je tudi pravica do sodelovanja v postopku z izvedencem in pravica biti navzoč na njegovem ogledu), pomembno, ali mu je bila v postopku na prvi stopnji dana možnost obravnavati ekspertizo: predvsem jo kritizirati in z njo polemizirati. To možnost je tožnik vsekakor imel (in jo je delno tudi izkoristil - na primer v vlogi z dne 6.1.2004, v kateri je zatrjeval, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo v obdobju med 18.11.1992 in 1.10.1994, ko je še delal na prejšnjem delovnem mestu), še posebej, ker je izvedenka natančno opisala delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki. Bistveno je torej, da bi tožnik vse svoje pomisleke, stališča, predloge in pripombe (glede tega, ali si je izvedenka ogledala "pravo...
Sklep II Ips 130/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.07.2000dovoljenost revizije - vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnjeNedovoljena je revizija stranke, ki ni izpodbijala sodbe sodišča prve stopnje.
Sodba II Ips 130/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.10.1999pravica do denarne odškodnine - povrnitev negmotne škode - nastanek škode - pravno priznana škoda - odškodnina za neznatno škodoOdškodnina za neznatno škodo in pravno priznana škoda.
Sklep II Ips 130/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.04.2003zahteva za varstvo zakonitosti - davčni zavezanec - sodni izvedenci in sodni cenilci - izračun izvedenine - bruto ali neto vrednost točke - prejemki fizičnih osebVelja sistem bruto določanja plač in drugih prejemkov fizičnih oseb v predpisih ali aktih, če v njih ni drugače določeno. Zato velja glede na te predpostavke, da 44. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002) določa bruto vrednost točke, zavezanec za javne dajatve od odmerjene nagrade pa je izvedenec.
Sklep I R 130/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.03.2003določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izvršilni postopek - sorodstvene vezi med stranko postopka in sodnim osebjemV izvršilnem postopku zgolj sorodstvene vezi med strankami in sodnim osebjem še niso razlog za prenos pristojnosti.
Sklep I R 130/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.09.2007določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - kadrovske težave sodišča - pomanjkanje sodnikovNujnost in zahtevnost zadeve ter pomanjkanje sodnikov na sodišču niso razlogi, ki bi opravičevali prenos pristojnosti.
Sklep II Ips 130/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.2004dovoljenost revizije - materialno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeNa strani tožeče stranke gre za materialno sosporništvo. Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka in njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Tako je treba vrednost spornega predmeta presojati po zahtevku vsakega izmed tožnikov posebej, ne pa skupno.
Sodba VIII Ips 130/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.03.2007prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - operativni razlogi - tajnik krajevne skupnostiFormalna sprememba statuta in akta o sistemizaciji delovnih mest ni bila neposredni pogoj za ugotovitev prenehanja potreb po delu tožnice.
Sodba VIII Ips 130/95Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.01.1997delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - sporazum o prenehanju delovnega razmerjaPisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja lahko delavec in delodajalec skleneta ves čas trajanja delovnega razmerja, torej tudi takrat, ko je delavec na čakanju.
Sklep VIII Ips 130/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.1997izredna pravna sredstva - revizija - umikUmik revizije - izrek sklepa revizijskega sodišča: Ugotovi se umik revizije.
Sodba VIII Ips 130/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.02.2001delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - odklonitev delaPo določilih 45. člena Pravil tožene stranke je neenakomerna razporeditev oziroma prerazporeditev delovnega časa pri toženi stranki dopustna le, če so delavci o tem pravočasno obveščeni, odločitev mora biti sprejeta s sklepom, tega pa sprejme direktor. Zlasti pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da bi imela izvršitev naloga za posledico zaprtje dela restavracije, ki jo je vodil tožnik. Tožnik torej ni nevestno in nepravočasno izpolnjeval delovnih obveznosti oziroma odklanjal dela iz svojega delokroga in po navodilih nadrejenega. Tudi ni zlorabil položaja oziroma prekoračil danega pooblastila, torej ni storil očitanih mu hujših kršitev po 1., 7., 16. točki 2. odstavka 69. člena pravil tožene stranke.
Sklep VIII R 130/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.10.2006spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor iz razmerja med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napotenDelovno sodišče je na podlagi določila točke c) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno za odločanje v primerih, ko je delodajalec tisti, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, ne pa tisti, ki opravlja npr. dejavnost s področja gradbeništva in opravlja delo kot podizvajalec oziroma za podizvajalca.
Sodba VIII Ips 130/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2005pravica do štipendije - dohodek, ki ga eden od staršev prejema od zaposlitve v tujini - cenzus - rezident za plačilo dohodnineZaradi določila iz 1. odstavka 16. člena in 21. člena ZDoh, s katerima se določa osnova za davek od osebnih prejemkov - ki so vštevajo v osnovo za dohodnino - je v obravnavanem primeru treba neposredno uporabiti določila konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki jo je ratificirala naša država. V njej so določene osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic, zavezane k plačilu davka od osebnih prejemkov eni od držav pogodbenic na način kot ga določa ta konvencija. Ker je v njenem 25. členu vgrajeno načelo enakega obravnavanja državljanov države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, je revizijsko sklicevanje na kršitev določil 14. in 22. člena Ustave RS neutemeljeno.
Sodba III Ips 130/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.08.2007inominatna pogodba - okvirna pogodba o delu - razlaga pogodbeSporni dogovor predstavlja v poslovni praksi pogosto in avtonomno izoblikovano (inominatno) pogodbo, poznano kot okvirno pogodbo, ki v svojih osnovnih značilnostih temelji na pogodbi o delu. Obravnavana pogodba ima namreč bistvene elemente za njeno praktično izvajanje. Na njeni podlagi bi se lahko sklepale posamične (mesečne) pogodbe o delu, za točno določene modele, količine in vrste izdelkov, s točno določenimi roki izdelave in cenami dela. Obravnavana okvirna pogodba predstavlja podlago za sklenitev konkretnih pogodb o delu, pogodb o mesečnih konfekcijskih storitvah.
Sklep III Ips 130/97Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.03.1998skrbnost dobrega strokovnjaka - javne listine - komisija - splošni upravni postopek - potrdila o dejstvih iz uradne evidence - dokazna vrednost potrdila - sprememba potrdila - dolžnost komisionarjaPotrdilo, ki ga izda upravni organ po 171. členu ZSUP ni odločba. Je javna listina, s katero se potrjuje obstoj dejstev. Možen je nasprotni dokaz. Komisionar, ki prevzame izvedbo uvoza, je strokovnjak za izvedbo uvoznih poslov, ne pa komitent. Če komitent za izvedbo uvoznih poslov ni dal ustreznih listin, jih mora komisionar zahtevati, ne pa se zadovoljiti s tistim, kar je od komitenta prejel.
Sodba VIII Ips 130/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.02.2005poslovodni organ - prenehanje delovnega razmerja - odpravninaKer tožnik ni odpovedal delovnega razmerja iz razloga, za katerega je bilo dogovorjeno plačilo odpravnine, v pogodbi ni pravne podlage za njeno izplačilo.
Sodba VIII Ips 130/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.02.2004odpravnina - odpoved odpravnini - veljavnost sporazuma o odpovedi odpravniniOcena o neskladnosti sporazuma o odpovedi odpravnini z načelom vestnosti in poštenja mora izhajati iz analize vsebine, motivov, ciljev in vseh drugih okoliščinah, pod katerimi je ali zaradi katerih je tožnik ta sporazum sklenil.
Sodba VIII Ips 130/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.05.2003plačilo odškodnine - sodna presoja zakonitosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja - izključitev elementa nedopustnega ravnanja delodajalcaKer je šteti, da je tožniku na podlagi neuspešno izpodbijanega sklepa delovno razmerje prenehalo zakonito, je bil iz ravnanja tožene stranke, ki je izdala ta sklep, s pravnomočno sodno odločitvijo izključen element nedopustnosti.
Sodba VIII Ips 130/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.12.1997delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z delaKer tožnik ni bil z dela odsoten neupravičeno, to pa pomeni, da mu delovno razmerje ni moglo prenehati po določbah 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR.
Sodba I Ips 130/2002Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.10.2004oprostilna sodba - izrek - obrazložitev - razlogi za izdajo oprostilne sodbe - ni dokazov - izključena protipravnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogiV primeru oprostilne sodbe se obtoženca oprosti očitkov, navedenih v obtožbi, pri čemer v izreku ni treba navesti razloga za tako odločitev kaj šele okoliščin, na podlagi katerih je bil napravljen sklep o obstoju katerega od razlogov za oprostitev iz 358. člena ZKP. Trditvi v obrazložitvi oprostilne sodbe, da ni dokazov, da je obdolženec storil kaznivo dejanje (razlog za oprostitev iz 3. točke 358. člena ZKP) in da je obdolženec dejanje storil v silobranu (razlog za oprostitev iz 1. točke 358. člena ZKP), se medsebojno izključujeta. Ker pa ne gre za odločilna dejstva ampak za na podlagi teh dejstev sprejet pravni sklep o razlogu za oprostitev, ki v povezavi s celotno obrazložitvijo prvostopenjske sodbe ne pušča dvoma o razlogu za oprostitev, bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.

Izberi vse|Izvozi izbrane