Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8550cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTQ=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X DoR 75/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.10.2019dopuščena revizija - davčni postopek - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - očitna napaka - napačno ugotovljeno dejansko stanjeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je z uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki izhaja iz tega, da davčni organ ni vpogledal in preveril podatkov v dostopnih evidencah.
VSRS Sklep II DoR 294/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.09.2020predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - ničnost sporazuma - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
Sodba IV Ips 204/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.02.2011kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – pravna opredelitev prekrška – psihofizično stanje udeležencev cestnega prometaSodišče lahko storilcu izreče le sankcije, ki so za prekršek (kot ga je sodišče opredelilo) predpisane.
VSRS Sodba in sklep I Up 60/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.03.2016mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pritožbene novoteObrazložitev izpodbijane prvostopenjske sodbe kljub temu, da je izpodbijani ukrep poimenovan omejitev gibanja, vsebuje vse elemente strogega testa sorazmernosti, ki mora biti opravljen, kadar gre za poseg v osebno svobodo.
VSRS Sodba in sklep I Up 26/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.03.2016pridržanje - predaja odgovorni državi članici EU - uporaba Uredbe Dublin IIIVrhovno sodišče poudarja, da se pridržanje kot ukrep odvzema prostosti v povezavi s postopki po Uredbi Dublin III kot navedeno odredi na podlagi člena 28 Uredbe Dublin III, ne pa na podlagi ZMZ. Določbe ZMZ so v tovrstni zadevi uporabljive kot izvedbene določbe navedenega ukrepa pridržanja, torej predvsem v povezavi z vodenjem postopka, izdajo ustreznih aktov in postopkov sodnega varstva (51. člen v povezavi z 59. členom ZMZ). Pri uporabi pooblastila za pridržanje iz člena 28 Uredbe Dublin III je pomembno upoštevati, da je skladno s točko (n) člena 2 te uredbe dolžnost zakonodajalca države članice, da opredeli objektivne kriterije, na podlagi katerih se bo presojala nevarnost pobega posameznega prosilca. Ne da bi se Vrhovno sodišče moralo opredeliti, ali je mogoče za konkretizacijo pojma „nevarnosti pobega“ uporabiti določbe ZMZ, ob presoji obravnavane zadeve ugotavlja, da je opredelitev tega pojma izrecno vsebovana v 68. členu Zakona o tujcih (v nadaljevanju...
VSRS Sklep I Up 245/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.09.2016mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici – Dublin III – učinkovitost pravnega sredstva prosilca – razlogi za sprejem odgovornosti – prihod po koridorski poti – ponovno odločanje o priznanju mednarodne zaščite – ponovni sprejemKer odločitev države članice (v tem primeru Slovenije), da ne bo obravnavala prošnje, temelji na prevzemu odgovornosti s strani druge države članice, je po presoji Vrhovnega sodišča bistveno, da med njima obstoji soglasje ne le o vprašanju, katera država je odgovorna, ampak tudi o pravni podlagi te odgovornosti in s tem povezanimi okoliščinami konkretnega primera, ki narekujejo uporabo posamezne določbe uredbe Dublin III oziroma na katerih temelji pristanek druge države članice. Le tako je jasno, kaj je podlaga za obojestransko sprejeto odločitev (o odgovornosti druge države članice), prosilcu pa omogočena učinkovita uporaba pravnega sredstva.
VSRS Sodba IV Ips 4/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.02.2017postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - začasni odvzem - rok za vložitev predloga - prekršek in kaznivo dejanje - začetek postopka o prekrškuPrekluzivni roki po ZP-1 (na primer roki za vložitev pravnih sredstev, kot sta zahteva za sodno varstvo ali pritožba) so nepodaljšljivi, teh pa ni mogoče enačiti z naravo petdnevnega roka iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1, ki za prekrškovni organ predstavlja rok, določen za opravo določenega procesnega dejanja, in s potekom katerega ne nastopijo prekluzivni učinki v smislu izgube pravice, kar je značilnost zakonsko določenih prekluzivnih rokov.Postopek o prekršku se lahko skladno s tretjim odstavkom 11a. člena ZP-1 začne z dnem, ko je prekrškovni organ obveščen, da je državni tožilec zavrgel (kazensko) ovadbo kaznivega dejanja.
Sodba IV Ips 6/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.04.2009prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - sodba, s katero se postopek ustavi - kršitev materialnih določb zakonaČe je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, sodišče v rednem sodnem postopku o prekršku s sodbo zavrne obdolžilni predlog oziroma v kasnejši fazi postopek s sodbo ustavi.
VSRS Sodba XI Ips 48365/2016-1166Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.09.2017relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - očitna pisna pomota - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do obrambe - vpliv na zakonitost sklepa - pripor - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - načelo enakostiZa presojo, ali obdolženčeva fotografija in dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi fotografije, predstavljajo nedovoljen dokaz, je treba ugotoviti, ali je v obravnavanem primeru sploh prišlo do posega v obdolženčevo informacijsko zasebnost in ali je bil poseg v skladu z načelom sorazmernosti. Tako obdolženčeva fotografija, ki naj bi bila po trditvah zagovornice pridobljena iz policijskih evidenc, ne predstavlja dokaza, ki je že na prvi pogled oziroma očitno nedovoljen, odločanje o nedovoljenosti tega dokaza in dokazov, ki so bili pridobljeni na njegovi podlagi, pa je pridržano nadaljnjemu kazenskemu postopku. Kot je obrazložilo višje sodišče (točka 40 obrazložitve sklepa višjega sodišča), je zunajobravnavni senat v uvodu sklepa z dne 12. 5. 2017 navedel napačno številko obtožnice in predloga za podaljšanje pripora, na podlagi katerega je obdolžencem podaljšal pripor. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila v obravnavani zadevi vložena le obtožnica s predlogom...
Sodba IV Ips 99/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.04.2012kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – prepoved vožnje motornega vozilaČeprav gre pri prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja kot posledici doseženega števila kazenskih točk v cestnem prometu in prepovedi vožnje motornega vozila za različni vrsti sankcij, je njun dejanski učinek enak – prepoved udeležbe v cestnem prometu.
Sodba IV Ips 69/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.07.2013kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - pravna opredelitev prekrška - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometaSodišče lahko storilcu izreče le sankcije, ki so za prekršek (kot ga je sodišče opredelilo) predpisane.
IV Ips 29/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.09.2009kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odločanje višjega sodišča o pritožbiČe pritožbeno sodišče spremeni izrek in doda konkretne (konstitutivne) znake prekrška z namenom, da odpravi kršitev materialnega prava, ravna v škodo obdolženca in s tem krši določilo desetega odstavka 163. člena ZP-1.
Sodba IV Ips 125/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.07.2010postopek o prekršku - voznik začetnik - hitri postopek - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenjaHitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sklep X Ips 128/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.06.2014carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnikaTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je prevoznik ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
Sklep I Ips 3278/2009-96Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.01.2014zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zaporaPravnomočen sklep o nadomestitvi kazni zapora (z delom v splošno korist oziroma s hišnim zaporom ali zaporom ob koncu tedna) ni pravnomočna sodna odločba, s katero je bil končan kazenski postopek, temveč gre za drugo odločbo, zoper katero se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
VSRS Sodba X Ips 21/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2019dopuščena revizija - vračilo davka na promet nepremičnin - legitimacija za vložitev zahteve - davek na darila in dediščine - prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnin - ista nepremičnina - dvojno obdavčenje - univerzalni pravni naslednik - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiUpravičenje davčnega zavezanca iz drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da vključuje tudi univerzalnega pravnega naslednika davčnega zavezanca, kot to določa 48. člen ZDavP-2, ki lahko ob utemeljenosti zahtevka in izpolnjevanju pogojev iz tega člena uveljavi tudi navedeno davčno terjatev, če je bila le-ta plačana brez podlage v zakonu (ker pogodbe ni bilo mogoče izpolniti). Revident je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje pravni naslednik zapustnika, zato je tudi v okvirih 48. člena ZDavP-2 vstopil v njegova materialnopravna upravičenja, med katere sodijo tudi morebitni zahtevki za povrnitev preveč plačanega davka.
VSRS Sklep X Ips 156/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017davki - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - zmotna uporaba materialnega prava - obnovitveni razlogi - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - zavrženje predloga za obnovo postopkaPo ustavljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dopustnosti obnove, za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog. Dejstvo, da je revidentka izvedela za pravno stališče Ustavnega sodišča v odločbi U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015, da je bil 193. člen Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki v obravnavanem primeru predstavlja pravno podlago za določitev davčne osnove, v neskladju z Ustavo, po presoji Vrhovnega sodišča pomeni kvečjemu uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka po 260. členu ZUP.
Sodba VIII Ips 469/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.05.2011izplačilo v denarju - povračilo za stroške prehrane med delom - zagotovitev toplega obrokaČe delodajalec zagotovi delavcem ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju: ne v celoti ne samo deloma.
Sklep VIII DoR 6/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.09.2009predlog za dopustitev revizije - neenotna praksa sodišča druge stopnje - stroški za prehrano med delom - organizirana prehranaKer predlog za dopustitev revizije utemeljeno navaja različno prakso pritožbenega sodišča (v zvezi z obveznostjo delodajalca za povrnitev stroškov za prehrano med delom) in dejstvo, da Vrhovno sodišče o tem še ni odločilo, mu je bilo potrebno ugoditi.
VSRS Sodba in sklep II Ips 105/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.06.2018izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kriteriji za odmero odškodnine - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizijaTožnik je odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva vložil že 29. 12. 2003 na podlagi 26. člena Ustave v zvezi z odškodninskimi določbami ZOR. Poleg tega je za konkretni primer ugotovljeno, da do vložitve tožbe tožnikov zahtevek še ni bil zastaran. To pomeni, da za tu obravnavanega tožnika 12. člen ZPŠOIRSP, ki določa omejitev skupne višine denarne odškodnine, ne velja. To pa nadalje pomeni, da je treba tožnikovo odškodninsko tožbo obravnavati po splošnih pravilih obligacijskega (natančneje odškodninskega) prava, kot to določa prvi odstavek 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPŠOIRSP, s to razliko, da bo tožnikova višina denarne odškodnine odvisna izključno od obsega njemu nastale (premoženjske in/ali nepremoženjske) škode, ki ne bo omejena z maksimalnim zneskom denarne odškodnine.

Izberi vse|Izvozi izbrane