Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8213cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Up 139/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.06.2016mednarodna zaščita - omejitev gibanja na prostore Centra za tujce - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje, da se odloži ali onemogoči odstranitev iz države - pritožbena novotaTožnik je zaprosil za mednarodno zaščito po tem, ko je že vedel, da bo odstranjen iz Republike Slovenije, ob podaji prošnje ter na glavni obravnavi pa je izrecno izjavil, da je njegov cilj bila Italija, kjer ima tudi prijatelje in da tu ne bi zaprosil, če ga ne bi prijela policija. Navedeno zadostuje za sklep, da je za mednarodno zaščito zaprosil zato, da bi se ognil odstranitvi iz države.V pritožbi predlagana izvedba dokazov (zaslišanje policista, ki je sestavil in podpisal zapisnik, da bi se tako potrdila ali ovrgla vsebina zapisnika v delu, ki se nanaša na pritožnikovo pot od Zagreba do Slovenije in tako sklepalo o konsistenci pritožnikovih navedb) predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj pritožnik ni pojasnil, zakaj ni mogel prej predlagati izvedbe tega dokaza (74. člen ZUS-1).
VSRS Sodba I Up 189/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.08.2016prošnja za priznanje mednarodne zaščite - prosilec za azil - priznanje statusa begunca - priznana subsidiarna zaščita - enotnost odločanja o mednarodni zaščiti - mladoletni prosilci - izogibanje vojaški službi - obveznost osebnega razgovora - Sirija - razgovor ob vložitvi prošnje - opustitev osebnega razgovora - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - Direktiva 2013/32/EU - sprememba ZMZ - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - tožbene novote - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - spor polne jurisdikcijeVrhovno sodišče je v svoji praksi že poudarilo, da se razgovor ob podaji prošnje in osebni razgovor v smislu Procesne direktive II nujno ne razlikujeta. Stališču sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da osebnega razgovora s prosilcem v skladu z ZMZ ni mogoče opuščati s sklicevanjem zgolj na spoštovanje procesnih garancij sekundarnega evropskega prava, je sicer treba pritrditi. Vendar pa ne gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, če je osebni razgovor izveden skladno z zahtevami Procesne direktive II, pa čeprav v neskladju s postopkom, ki ga zahteva ZMZ. Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je treba mladoletnim prosilcem za mednarodno zaščito skladno z zakonom (16. člen ZMZ) nuditi ustrezno stopnjo zaščite in posebnega varstva njihovih pravic in interesov ter da je to dolžnost vseh pristojnih organov, ki morajo temu ustrezno prilagajati tudi svoje postopke. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, ZMZ ureja eno pravico...
VSRS Sklep II DoR 254/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.10.2016predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost organizatorja - odgovornost izvajalca - krvodajalska akcija - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - solidarna odgovornost organizatorja in izvajalca - krvodajalska akcijaPogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.
VSRS Sodba IV Ips 23/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.03.2017kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenjaV postopku po 202.č členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe prekrškovnega organa ali sodišča, ki so postale pravnomočne. Sodišče se je pri ugotavljanju vsote doseženih 19 kazenskih točk med drugim oprlo na plačilni nalog, ki je bil naknadno spremenjen tako, da se postopek o prekršku ustavi. Tak plačilni nalog ne more tvoriti podlage za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
VSRS Sklep I Up 319/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.03.2017vpogled v spis - varstvo osebnih podatkov - davčna preiskava - tožbeni zahtevek za varstvo osebnih podatkov - vpogled v evidenco finančnih preiskavPritožnik je v tožbi zatrjeval, da ima pravico do vpogleda v dokumentacijo iz evidence finančnih preiskav na podlagi 78. člena Zakona o finančni upravi, sodišče prve stopnje pa je kljub temu dopustnost tožbe presojalo le z vidika 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ne pa z vidika pravice iz 78. člena Zakona o finančni upravi. Ker sodišče ni uporabilo te materialne določbe, je ostalo procesno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. To pomeni kršitev iz 2. točke prvega odstavka 75. člena ZUS-1, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
VSRS Sodba I Up 251/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.03.2017predaja odgovorni državi članici - mednarodna zaščita - postopki po Uredbi Dublin III - sistemske pomanjkljivostiOvira za predajo prosilca odgovorni državi članici domneva, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje.Že sama predaja prosilca za azil, čigar zdravstveno stanje je posebej resno, lahko zanj pomeni dejansko nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, neupoštevajoč kakovost sprejema in oskrbe v odgovorni državi članici.
VSRS Sodba I Up 149/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.03.2017mednarodna zaščita - pospešen postopek - varna izvorna država - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - kršitev pravice do izjave - rok za odgovor na pritožboV pospešenem postopku se izvede posebna oblika skrajšanega ugotovitvenega postopka. Zakonodajalec je v zakonu predvidel zakonski dejanski stan, ki že sam po sebi pomeni, da prosilec za azil ne more izpolnjevati pogojev za pridobitev mednarodne zaščite, pristojni organ pa ob ugotovitvi obstoja teh dejstev takoj odloči, da je prošnja za azil neutemeljena. Razlika med rednim in pospešenim azilnim postopkom je torej v pooblastilih, ki jih ima pristojni organ. V rednem postopku pristojni organ ugotavlja dejstva in okoliščine, upoštevne za ugotovitev, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev mednarodne zaščite. V pospešenem postopku pa pristojni organ preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je prošnja očitno neutemeljena.
VSRS Sklep II DoR 353/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.01.2017dopuščena revizija - izbrisani - odškodnina - višina odškodnine - omejitev odškodnine - zastaranjeRevizija se dopusti glede naslednjih dveh pravnih vprašanj: - ali je v konkretnem primeru ob pravilni uporabi materialnega prava glede višine odškodnine potrebno upoštevati določbe 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) o omejitvi odškodnine in določbe 13. člena o rokih plačila; - presoje revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava v luči določbe 11. člena ZPŠOIRSP.
VSRS Sklep X Ips 297/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017davki - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - dovoljenost revizije - zelo hude posledicePo ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dopustnosti pravnega sredstva (v obravnavani zadevi odprave odločbe po 43. do 48. členu ZUstS), za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP pa glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog. Na vprašanje učinkovanja odločb Ustavnega sodišča RS na pravnomočo rešena pravna razmerja je jasno odgovorjeno že z določbo 44. člena ZUstS (ki določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, natala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno) in sodno prakso (tudi Ustavnega sodišča RS, npr. Up-624/11 z dne 3. 7. 2014).
VSRS Sklep II DoR 344/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2018predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - prometna nesreča - sopotnik v vozilu - vožnja z vinjenim voznikom - ravnanje oškodovanca - uporaba varnostnega pasu - privolitev v škodo - soprispevek oškodovanca - višina nepremoženjske škode - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
VSRS Sklep X DoR 75/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.10.2019dopuščena revizija - davčni postopek - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - očitna napaka - napačno ugotovljeno dejansko stanjeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je z uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki izhaja iz tega, da davčni organ ni vpogledal in preveril podatkov v dostopnih evidencah.
VSRS sodba in sklep II Ips 83/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanjaUgovor posebnega premoženja (izključne lastnine) ne vključuje podrednega ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
VSRS Sodba in sklep I Up 60/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.03.2016mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pritožbene novoteObrazložitev izpodbijane prvostopenjske sodbe kljub temu, da je izpodbijani ukrep poimenovan omejitev gibanja, vsebuje vse elemente strogega testa sorazmernosti, ki mora biti opravljen, kadar gre za poseg v osebno svobodo.
VSRS Sodba in sklep I Up 26/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.03.2016pridržanje - predaja odgovorni državi članici EU - uporaba Uredbe Dublin IIIVrhovno sodišče poudarja, da se pridržanje kot ukrep odvzema prostosti v povezavi s postopki po Uredbi Dublin III kot navedeno odredi na podlagi člena 28 Uredbe Dublin III, ne pa na podlagi ZMZ. Določbe ZMZ so v tovrstni zadevi uporabljive kot izvedbene določbe navedenega ukrepa pridržanja, torej predvsem v povezavi z vodenjem postopka, izdajo ustreznih aktov in postopkov sodnega varstva (51. člen v povezavi z 59. členom ZMZ). Pri uporabi pooblastila za pridržanje iz člena 28 Uredbe Dublin III je pomembno upoštevati, da je skladno s točko (n) člena 2 te uredbe dolžnost zakonodajalca države članice, da opredeli objektivne kriterije, na podlagi katerih se bo presojala nevarnost pobega posameznega prosilca. Ne da bi se Vrhovno sodišče moralo opredeliti, ali je mogoče za konkretizacijo pojma „nevarnosti pobega“ uporabiti določbe ZMZ, ob presoji obravnavane zadeve ugotavlja, da je opredelitev tega pojma izrecno vsebovana v 68. členu Zakona o tujcih (v nadaljevanju...
VSRS Sklep I Up 245/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.09.2016mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici – Dublin III – učinkovitost pravnega sredstva prosilca – razlogi za sprejem odgovornosti – prihod po koridorski poti – ponovno odločanje o priznanju mednarodne zaščite – ponovni sprejemKer odločitev države članice (v tem primeru Slovenije), da ne bo obravnavala prošnje, temelji na prevzemu odgovornosti s strani druge države članice, je po presoji Vrhovnega sodišča bistveno, da med njima obstoji soglasje ne le o vprašanju, katera država je odgovorna, ampak tudi o pravni podlagi te odgovornosti in s tem povezanimi okoliščinami konkretnega primera, ki narekujejo uporabo posamezne določbe uredbe Dublin III oziroma na katerih temelji pristanek druge države članice. Le tako je jasno, kaj je podlaga za obojestransko sprejeto odločitev (o odgovornosti druge države članice), prosilcu pa omogočena učinkovita uporaba pravnega sredstva.
VSRS Sodba IV Ips 4/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.02.2017postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - začasni odvzem - rok za vložitev predloga - prekršek in kaznivo dejanje - začetek postopka o prekrškuPrekluzivni roki po ZP-1 (na primer roki za vložitev pravnih sredstev, kot sta zahteva za sodno varstvo ali pritožba) so nepodaljšljivi, teh pa ni mogoče enačiti z naravo petdnevnega roka iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1, ki za prekrškovni organ predstavlja rok, določen za opravo določenega procesnega dejanja, in s potekom katerega ne nastopijo prekluzivni učinki v smislu izgube pravice, kar je značilnost zakonsko določenih prekluzivnih rokov.Postopek o prekršku se lahko skladno s tretjim odstavkom 11a. člena ZP-1 začne z dnem, ko je prekrškovni organ obveščen, da je državni tožilec zavrgel (kazensko) ovadbo kaznivega dejanja.
Sodba IV Ips 204/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.02.2011kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – pravna opredelitev prekrška – psihofizično stanje udeležencev cestnega prometaSodišče lahko storilcu izreče le sankcije, ki so za prekršek (kot ga je sodišče opredelilo) predpisane.
VSRS Sodba XI Ips 48365/2016-1166Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.09.2017relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - očitna pisna pomota - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do obrambe - vpliv na zakonitost sklepa - pripor - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - načelo enakostiZa presojo, ali obdolženčeva fotografija in dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi fotografije, predstavljajo nedovoljen dokaz, je treba ugotoviti, ali je v obravnavanem primeru sploh prišlo do posega v obdolženčevo informacijsko zasebnost in ali je bil poseg v skladu z načelom sorazmernosti. Tako obdolženčeva fotografija, ki naj bi bila po trditvah zagovornice pridobljena iz policijskih evidenc, ne predstavlja dokaza, ki je že na prvi pogled oziroma očitno nedovoljen, odločanje o nedovoljenosti tega dokaza in dokazov, ki so bili pridobljeni na njegovi podlagi, pa je pridržano nadaljnjemu kazenskemu postopku. Kot je obrazložilo višje sodišče (točka 40 obrazložitve sklepa višjega sodišča), je zunajobravnavni senat v uvodu sklepa z dne 12. 5. 2017 navedel napačno številko obtožnice in predloga za podaljšanje pripora, na podlagi katerega je obdolžencem podaljšal pripor. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila v obravnavani zadevi vložena le obtožnica s predlogom...
Sodba IV Ips 6/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.04.2009prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - sodba, s katero se postopek ustavi - kršitev materialnih določb zakonaČe je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, sodišče v rednem sodnem postopku o prekršku s sodbo zavrne obdolžilni predlog oziroma v kasnejši fazi postopek s sodbo ustavi.
VSRS Sodba X Ips 21/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2019dopuščena revizija - vračilo davka na promet nepremičnin - legitimacija za vložitev zahteve - davek na darila in dediščine - prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnin - ista nepremičnina - dvojno obdavčenje - univerzalni pravni naslednik - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiUpravičenje davčnega zavezanca iz drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da vključuje tudi univerzalnega pravnega naslednika davčnega zavezanca, kot to določa 48. člen ZDavP-2, ki lahko ob utemeljenosti zahtevka in izpolnjevanju pogojev iz tega člena uveljavi tudi navedeno davčno terjatev, če je bila le-ta plačana brez podlage v zakonu (ker pogodbe ni bilo mogoče izpolniti). Revident je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje pravni naslednik zapustnika, zato je tudi v okvirih 48. člena ZDavP-2 vstopil v njegova materialnopravna upravičenja, med katere sodijo tudi morebitni zahtevki za povrnitev preveč plačanega davka.

Izberi vse|Izvozi izbrane