Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8194cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTI=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X Ips 213/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.08.2017dovoljenost revizije - ureditev meje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - ponovni predlog za izdajo začasne odredbeBrez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja, glede na vsebino konkretne zadeve, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. S tem sklepom je Vrhovno sodišče odločilo o (ne)dovoljenosti revizije, kar pomeni, da procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena.
VSRS Sodba in sklep I Up 56/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.03.2016omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka - test sorazmernosti - begosumnostIz obrazložitve je razvidno, da se je sodišče do tožbenih ugovorov opredelilo, saj je presodilo, da je tožena stranka dovolj obrazložila, da brez tega ukrepa identitete ni mogoče ugotoviti oziroma da bo brez tega ukrepa toženi stranki onemogočeno meritorno odločiti o njegovi prošnji, saj bi v primeru pobega postopek morala ustaviti. Prvostopenjsko sodišče je pojasnilo tudi, zakaj pritrjuje stališču tožene stranke, da bi tožnik pobegnil, če mu gibanje ne bi bilo omejeno ter se strinjalo z razlogi, zakaj ukrep omejitve gibanja na območje azilnega doma ni učinkovit.
VSRS Sodba I Ips 37381/2013-146Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.05.2016pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog v pritožbi- nova dejstva in dokazi v pritožbi – pregled spisa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaMed pravna jamstva, določena v 29. členu Ustave Republike Slovenije, sodi tudi pravica, da je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Te ustavne pravice pa obsojenec v obravnavanem primeru ni izkoristil. Postavitve izvedenca grafologa ni predlagal v postopku pred sodiščem prve stopnje, prav tako pa tega ni storil v pritožbi. V pritožbi je navedel le, da so vse okoliščine ostale neraziskane in najmanj, kar bi sodišče samo moralo storiti, bi bila pritegnitev izvedenca grafologa, s katerim bi se ugotovila identiteta podpisnika, ter dodal, da je zaradi navedenega dejansko stanje ugotovljeno nepopolno. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Ips 97133/2010 z dne 4. 2. 2016 presodilo, da je položaj pred sodiščem druge stopnje drugačen kot pred sodiščem prve stopnje, saj dokazi in dokazni predlogi niso samostojni pritožbeni razlogi, temveč so le del pritožbenih navedb v zvezi z uveljavljanjem razloga zmotne oziroma nepopolne...
VSRS Sodba XI Ips 9049/2014-336Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.04.2017pripor - izločitev sodnika - sklep o zavrnitvi priznanja krivde na glavni obravnavi - odločanje o priporuNeutemeljen je očitek zahteve, da bi se morala predsednica senata, ki je zavrnila priznanje krivde na glavni obravnavi dne 2. 9. 2016, izločiti iz sestave zunajobravnavnega senata, ki je v obravnavanem primeru odločal o odreditvi pripora. V skladu z določbo 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, če je izdal sklep, da se priznanje obdolženca oziroma sporazum o priznanju krivde zavrne. Že iz povsem jasne jezikovne razlage navedene določbe je razvidno, da se ta določba nanaša na odločanje o glavni stvari (obtožbi, pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu) ne pa na prepoved sodelovanja v senatu, ki je zoper obtoženca odredil pripor.
VSRS Sodba IV Ips 36/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.05.2017bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - priprava obrambe - možnost izjave o prekršku - pravica do poštenega postopkaV skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja obvesti o prekršku in ga pouči, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo v izjavil pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 61/2016 z dne 23. 2. 2017 presodilo, da je vsebino navedene določbe treba razlagati v luči določbe 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška.
VSRS Sodba VIII Ips 209/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2017odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varovana kategorija delavcev - starejši delavec - prehodno obdobjeTožnik zamudo pri podaji dokaznega predloga utemeljuje s sklicevanjem na spremembo sodne prakse in dejstvom, da ni imel na voljo podatkov, s katerimi razpolaga tožena stranka. Vendar navedeno ni opravičljiv razlog za zamudo v smislu drugega odstavka 362. člena oziroma četrtega odstavka 286. člena ZPP. Vrhovno sodišče v razveljavitvenem sklepu ni načelo vprašanja odpovedi večjemu številu delavcev, torej novih vidikov in pravnih podlag spora, zaradi katerih bi tožnik dobil možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov. Vrhovno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu in sodbi VIII Ips 316/2015 z dne 19. 4. 2016 pojasnilo, da varstvo pred odpovedjo tudi v prehodnem obdobju uživa delavec, ki določeno starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa kadarkoli v letu, v katerem je odpovedana pogodba o zaposlitvi
VSRS Sodba I Up 208/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.02.2017mednarodna zaščita - pravica do izjave - celovita predstavitev prošnje za mednarodno zaščito - neskladnost v izjavah prosilca - neskladnost med izjavami in zbranim gradivomPo presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi tako ugotovljenega poteka postopka pravilno zaključilo, da je pritožnica kršila tožnikovo pravico do izjave. Uporabila je njegove izjave iz odločb madžarskih organov, ne da bi ga izrecno seznanila z ugotovljenimi neskladji med izjavami v obeh postopkih. S tem mu ni dala možnosti, da pojasni ugotovljena odstopanja.Napačno pa je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi moral biti tožnik tudi izrecno opozorjen na neskladnosti med njegovimi izjavami in gradivom, ki ga je zbrala pritožnica. Iz odločbe z dne 14. 3. 2016 je razvidno, da so bile tožnikovim pooblaščencem posredovane vse zbrane splošne in specifične informacije, na katerih je pritožnica utemeljila svojo odločitev. Tožnik je na te informacije dal pripombe, do katerih se je pritožnica opredelila v odločbi. S tem je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnila svojo dolžnost seznanitve tožnika z zbranimi informacijami.
VSRS Sklep X DoR 102/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.06.2018dopuščena revizija - visoko šolstvo - negativna ocena - doktorska disertacija - dovoljeno pravno sredstvo - nedovoljena začasna odredbaRevizija se dopusti glede vprašanja: Ali je po izteku roka, ki je določen v drugem odstavku 48. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZVis-D (Uradni list RS št. 63/04), tj. po 30. 9. 2016, dovoljena vložitev pritožbe v postopkih ocenjevanja študentov, ki so se vpisali v visoko šolstvo pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ter so se izobraževali, a niso končali izobraževanja pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo ZVis-D? Izpodbijana sodba, s katero je organu naloženo ponovno odločanje, se ne izvršuje, temveč zgolj učinkuje, pri čemer je njen učinek v tem, da mora upravni organ upravni postopek ponovno voditi in ga čim prej zaključiti z zakonito in pravilno odločitvijo (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Takšna obveznost organa pa ne pomeni izvrševanja izpodbijane sodne odločbe, temveč izvajanje upravne pristojnosti. Začasna odredba, s katero se predlaga zadržanje izvršitve pravnomočne sodbe...
VSRS Sklep I Ips 31593/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.06.2018zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočna sodna odločba - formalna in materialna pravnomočnostZagovorničina zahteva zoper delno pravnomočno sodbo je bila vložena med postopkom. Sodba je bila delno razveljavljena v odločbah o krivdi za dejanje pod točko IV, določeni kazni za to dejanje in o enotni kazni. Zato ni mogoče šteti da je sodba, zoper katero je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, že pravnomočna. Sodba je bila razveljavljena v delih, ki so sestavni del obsodilne sodbe (1., 3. in 7. točka 359. člena ZKP). Zahteva za varstvo zakonitosti zoper izpodbijano sodbo, ki tudi ni samostojna, ampak je sestavni del druge sodbe (Okrožnega sodišča v Kranju z dne 2. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11. 7. 2017), ki je postala materialno in formalno pravnomočna v vseh delih dne 24. 7. 2017, tako ni dovoljena, ker je zahtevo mogoče vložiti takrat, ko postane sodba formalno in materialno pravnomočna glede vseh delov sodbe.
VSRS Sklep I Up 215/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.12.2019postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - laična pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - poziv na predložitev dokazaV obravnavani zadevi je pritožnik ponovno sam vložil pritožbo in v njej ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Z zahtevo, da se lahko pritožba vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, je bil pritožnik seznanjen v pravnem pouku sedaj izpodbijanega sklepa, pa tudi v pravnem pouku vsakega izmed sklepov sodišča prve stopnje v tem in številnih drugih upravnih sporih. Prav tako je bil o navedeni zahtevi ZUS-1 in o posledicah poučen v več sklepih Vrhovnega sodišča, ki ga je med drugim že v zadevi I Up 85/2016 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar pritožnik potrdila ni predložil. Vrhovno sodišče ga zato v tej zadevi ni ponovno pozivalo na odpravo pomanjkljivosti.
VSRS Sodba VIII Ips 174/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.06.2019plače javnih uslužbencev - razvrstitev v plačni razred - izplačilo razlike plače - veljavnost aneksaSodišče druge stopnje je pri določitvi pravne podlage za izplačilo razlike v plači upoštevalo Aneks št. 2, ki je za delovno mesto kriminalistični inšpektor, ki se opravlja v nazivu kriminalistični inšpektor III, res določal izhodiščni plačni razred 30, z napredovanji pa 35. Vendar je navedena ureditev, kot pravilno opozarja toženka v reviziji, začela veljati 23. 7. 2016, torej po datumu premestitve tožnika. V času njegove premestitve, 1. 10. 2013, je Akt o sistemizaciji tožene stranke za delovno mesto kriminalistični inšpektor v nazivu kriminalistični inšpektor III določal izhodiščni plačni razred 29 in 5 napredovalnih razredov. Enako je določal tudi takrat veljavni peti odstavek 14. člena KPDU (ki je veljal od 9. 11. 2010 do 31. 12. 2015). Ker je bila plača tožnika ob premestitvi pravilno določena in izplačana, do razlike v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015 ni upravičen.
VSRS Sodba in sklep II Ips 18/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019povrnitev premoženjske škode - odškodnina - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pravica do pristopa k sodišču - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanje - zastopanje države - državni pravobranilec - videz nepristranskosti - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijeVrhovno sodišče je v zadnjem obdobju že večkrat pojasnilo, kakšna je ustavna vloga Vrhovnega sodišča in kakšen je temu ustrezajoč pristop strank do Vrhovnega sodišča. Prvič je to storilo v zadevi II Ips 212/2016 z dne 15. 3. 2018. Revizija tožnika v obravnavani zadevi v nasprotju s tam izraženim stališčem ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, še več: v pretežnem delu se ne osredotoča niti na tista pravna vprašanja, ki so bila osrednjega pomena za odločitev v konkretni odškodninskopravni zadevi, marveč ponavlja nekatere očitno neutemeljene procesne očitke, na katere mu je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Prehodna procesna zakonodaja takšno revizijo sicer še dopušča. Zato jo je Vrhovno sodišče sicer obravnavalo, a na očitke le na kratko odgovorilo.
VSRS Sodba II Ips 196/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.10.2018povrnitev škode - poškodba pri športu - poškodba pri golfu - vzrok zdrsa - postavitev ograje - neposlovna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - profesionalna skrbnost - postopek s pritožbo - pravica do izjave v postopku - istočasna vročitev odločbe sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča - sodba presenečenjaToženka zmotno meni, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker sta ji bila hkrati vročena tako sklep Vrhovnega sodišča II Ips 46/2016 kot sodba višjega sodišča v ponovljenem postopku, kar je pomenilo, da se do presoje Vrhovnega sodišča ni mogla opredeliti in izpostaviti svojih ugovorov. Vrhovno sodišče se v navedenem sklepu ni oprlo na kakšno novo pravno podlago (primerjaj drugi odstavek 351. člena ZPP), na katero se nobena izmed strank v postopku ne bi sklicevala, temveč je sodbo višjega sodišča razveljavilo zaradi kršitve pravice do izjave, ker se višje sodišče ni opredelilo do vseh očitkov o kršitvi dolžne skrbnosti. Ne gre torej za odločitev presenečenja in tako višje sodišče pred sprejemom nove odločitve strankam ni bilo dolžno dati možnosti, da se glede razveljavitvenega sklepa izjavita. V takšnem primeru namreč izjavljanje strank ni predvideno niti potrebno, ker je pravica do izjavljanja v pritožbenem postopku izčrpana z vložitvijo pritožbe...
VSRS Sodba II Ips 240/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.11.2018skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - preklic darila - običajno darilo - vrnitev danega - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmetaRevidentka (zgolj) z navedbami o splošno znanem dejstvu neobičajnosti njenega darila v konkretnem primeru ne more uspeti. Ni pravilen namreč avtomatični zaključek, da je treba darilo med razvezanima zakoncema vrniti na podlagi 84. člena ZZZDR, čim gre za večje darilo (primerja sklep Vrhovnega sodišča II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017). Glede na okoliščine konkretnega primera v obravnavani zadevi, ko je bil toženec ob sklenitvi zakonske zveze lastnik nepremičnine parc. št. 333/0, ki je bila kasneje razdeljena na sporno nepremičnino (parc. št. 333/1) in parc. št. 333/2, vse k. o. ..., v letu 1987 pa je tožnici z darilno pogodbo podaril polovico deleža nepremičnine parc. št. 333/0, torej ji je podaril polovico sporne nepremičnine in tudi polovico nepremičnine parc. št. 333/2, bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica morala dokazati, da je podarjen delež nepremičnine presegel običajno darovanje med zakoncema.
VSRS Sodba VIII Ips 35/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.09.2018razlaga kolektivne pogodbe - plačana odsotnost z delaRazlaga Odbora za kolektivno pogodbo bi morala biti objavljena na enak način kot kolektivna pogodba (ter njene dopolnitve in spremembe), to je v Uradnem listu RS. Ker ni bila, ni formalno zavezujoča za uporabnike kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v zadnji alineji prvega odstavka 38. člena delavcu daje pravico do enega dne plačane odsotnosti z dela zaradi drugih neodložljivih opravkov. Neodložljiv opravek predstavlja dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Gre za izredne dogodke, ki po naravi stvari zahtevajo prisotnost posameznika in ki se jih ne da odložiti. Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan je takšen opravek. Gre za enkraten, neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev družbeno pričakuje, da ta dan v šoli preživijo s svojim prvošolcem. Toženka je zato neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo po dodatnem dnevu plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016, ko je spremljal svojega prvošolca v...
VSRS Sklep II Ips 128/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.01.2019skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev izvenazkonskih partnerjev na skupnem premoženju - gradnja na tujem svetu - ugovor nadpolovičnega deleža - nova stvar - solastnina - velikost deležev na nepremičnini - dopuščena revizijaVrhovno sodišče je v zadevi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016 zavzelo stališče, da toženi stranki, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe, temveč (za obrambo svojih pravic iz skupne lastnine) zadostuje ugovor. To pomeni, da tožena stranka zakonsko domnevo o enakih deležih lahko izpodbija že z ustrezno trditveno in dokazno ponudbo, kot ji to nalaga materialno pravo v prvem odstavku 59. člena ZZZDR. Zunajzakonska partnerja sta v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti na zemljiščih, ki so bila toženkino posebno premoženje, s skupnimi sredstvi zgradila stanovanjsko hišo in začela graditi hlev. To pomeni, da so v konkretnem primeru toženkina zemljišča izgubila svojo pravno naravo posebnega premoženja in se preoblikovala v skupno premoženje tožnika in toženke. Vendar imajo toženkina zemljišča kot znatno večji vložek enega od zunajzakonskih partnerjev k pridobivanju skupnega...
VSRS Sklep X Ips 238/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa - zelo hude posledice - trditveno in dokazno bremeZgolj sklicevanje na drugo zadevo sodišča prve stopnje, brez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja in primerjave dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodno odločbo, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, za pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča. Posledice, na katere se revident sklicuje, niso neposredna posledica odločbe, ki jo je izpodbijal v tem upravnem sporu, temveč so posledica odločbe o odmeri dohodnine, ki pa ni predmet tega upravnega spora, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Sodba IV Ips 94/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.12.2011postopek o prekršku - voznik začetnik - hitri postopek - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenjaPri prekrških zoper varnost javnega prometa hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).
Sklep II DoR 36/2013 Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2013predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - revizijaKer je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
VSRS Sodba I Up 139/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.06.2016mednarodna zaščita - omejitev gibanja na prostore Centra za tujce - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje, da se odloži ali onemogoči odstranitev iz države - pritožbena novotaTožnik je zaprosil za mednarodno zaščito po tem, ko je že vedel, da bo odstranjen iz Republike Slovenije, ob podaji prošnje ter na glavni obravnavi pa je izrecno izjavil, da je njegov cilj bila Italija, kjer ima tudi prijatelje in da tu ne bi zaprosil, če ga ne bi prijela policija. Navedeno zadostuje za sklep, da je za mednarodno zaščito zaprosil zato, da bi se ognil odstranitvi iz države.V pritožbi predlagana izvedba dokazov (zaslišanje policista, ki je sestavil in podpisal zapisnik, da bi se tako potrdila ali ovrgla vsebina zapisnika v delu, ki se nanaša na pritožnikovo pot od Zagreba do Slovenije in tako sklepalo o konsistenci pritožnikovih navedb) predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj pritožnik ni pojasnil, zakaj ni mogel prej predlagati izvedbe tega dokaza (74. člen ZUS-1).

Izberi vse|Izvozi izbrane