Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7799cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTI=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X DoR 102/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.06.2018dopuščena revizija - visoko šolstvo - negativna ocena - doktorska disertacija - dovoljeno pravno sredstvo - nedovoljena začasna odredbaRevizija se dopusti glede vprašanja: Ali je po izteku roka, ki je določen v drugem odstavku 48. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZVis-D (Uradni list RS št. 63/04), tj. po 30. 9. 2016, dovoljena vložitev pritožbe v postopkih ocenjevanja študentov, ki so se vpisali v visoko šolstvo pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ter so se izobraževali, a niso končali izobraževanja pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo ZVis-D? Izpodbijana sodba, s katero je organu naloženo ponovno odločanje, se ne izvršuje, temveč zgolj učinkuje, pri čemer je njen učinek v tem, da mora upravni organ upravni postopek ponovno voditi in ga čim prej zaključiti z zakonito in pravilno odločitvijo (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Takšna obveznost organa pa ne pomeni izvrševanja izpodbijane sodne odločbe, temveč izvajanje upravne pristojnosti. Začasna odredba, s katero se predlaga zadržanje izvršitve pravnomočne sodbe...
VSRS Sklep I Ips 31593/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.06.2018zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočna sodna odločba - formalna in materialna pravnomočnostZagovorničina zahteva zoper delno pravnomočno sodbo je bila vložena med postopkom. Sodba je bila delno razveljavljena v odločbah o krivdi za dejanje pod točko IV, določeni kazni za to dejanje in o enotni kazni. Zato ni mogoče šteti da je sodba, zoper katero je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, že pravnomočna. Sodba je bila razveljavljena v delih, ki so sestavni del obsodilne sodbe (1., 3. in 7. točka 359. člena ZKP). Zahteva za varstvo zakonitosti zoper izpodbijano sodbo, ki tudi ni samostojna, ampak je sestavni del druge sodbe (Okrožnega sodišča v Kranju z dne 2. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11. 7. 2017), ki je postala materialno in formalno pravnomočna v vseh delih dne 24. 7. 2017, tako ni dovoljena, ker je zahtevo mogoče vložiti takrat, ko postane sodba formalno in materialno pravnomočna glede vseh delov sodbe.
VSRS Sodba VIII Ips 35/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.09.2018razlaga kolektivne pogodbe - plačana odsotnost z delaRazlaga Odbora za kolektivno pogodbo bi morala biti objavljena na enak način kot kolektivna pogodba (ter njene dopolnitve in spremembe), to je v Uradnem listu RS. Ker ni bila, ni formalno zavezujoča za uporabnike kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v zadnji alineji prvega odstavka 38. člena delavcu daje pravico do enega dne plačane odsotnosti z dela zaradi drugih neodložljivih opravkov. Neodložljiv opravek predstavlja dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Gre za izredne dogodke, ki po naravi stvari zahtevajo prisotnost posameznika in ki se jih ne da odložiti. Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan je takšen opravek. Gre za enkraten, neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev družbeno pričakuje, da ta dan v šoli preživijo s svojim prvošolcem. Toženka je zato neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo po dodatnem dnevu plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016, ko je spremljal svojega prvošolca v...
VSRS Sodba II Ips 196/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.10.2018povrnitev škode - poškodba pri športu - poškodba pri golfu - vzrok zdrsa - postavitev ograje - neposlovna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - profesionalna skrbnost - postopek s pritožbo - pravica do izjave v postopku - istočasna vročitev odločbe sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča - sodba presenečenjaToženka zmotno meni, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker sta ji bila hkrati vročena tako sklep Vrhovnega sodišča II Ips 46/2016 kot sodba višjega sodišča v ponovljenem postopku, kar je pomenilo, da se do presoje Vrhovnega sodišča ni mogla opredeliti in izpostaviti svojih ugovorov. Vrhovno sodišče se v navedenem sklepu ni oprlo na kakšno novo pravno podlago (primerjaj drugi odstavek 351. člena ZPP), na katero se nobena izmed strank v postopku ne bi sklicevala, temveč je sodbo višjega sodišča razveljavilo zaradi kršitve pravice do izjave, ker se višje sodišče ni opredelilo do vseh očitkov o kršitvi dolžne skrbnosti. Ne gre torej za odločitev presenečenja in tako višje sodišče pred sprejemom nove odločitve strankam ni bilo dolžno dati možnosti, da se glede razveljavitvenega sklepa izjavita. V takšnem primeru namreč izjavljanje strank ni predvideno niti potrebno, ker je pravica do izjavljanja v pritožbenem postopku izčrpana z vložitvijo pritožbe...
VSRS Sodba II Ips 240/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.11.2018skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - preklic darila - običajno darilo - vrnitev danega - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmetaRevidentka (zgolj) z navedbami o splošno znanem dejstvu neobičajnosti njenega darila v konkretnem primeru ne more uspeti. Ni pravilen namreč avtomatični zaključek, da je treba darilo med razvezanima zakoncema vrniti na podlagi 84. člena ZZZDR, čim gre za večje darilo (primerja sklep Vrhovnega sodišča II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017). Glede na okoliščine konkretnega primera v obravnavani zadevi, ko je bil toženec ob sklenitvi zakonske zveze lastnik nepremičnine parc. št. 333/0, ki je bila kasneje razdeljena na sporno nepremičnino (parc. št. 333/1) in parc. št. 333/2, vse k. o. ..., v letu 1987 pa je tožnici z darilno pogodbo podaril polovico deleža nepremičnine parc. št. 333/0, torej ji je podaril polovico sporne nepremičnine in tudi polovico nepremičnine parc. št. 333/2, bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica morala dokazati, da je podarjen delež nepremičnine presegel običajno darovanje med zakoncema.
VSRS Sklep II Ips 128/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.01.2019skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev izvenazkonskih partnerjev na skupnem premoženju - gradnja na tujem svetu - ugovor nadpolovičnega deleža - nova stvar - solastnina - velikost deležev na nepremičnini - dopuščena revizijaVrhovno sodišče je v zadevi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016 zavzelo stališče, da toženi stranki, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe, temveč (za obrambo svojih pravic iz skupne lastnine) zadostuje ugovor. To pomeni, da tožena stranka zakonsko domnevo o enakih deležih lahko izpodbija že z ustrezno trditveno in dokazno ponudbo, kot ji to nalaga materialno pravo v prvem odstavku 59. člena ZZZDR. Zunajzakonska partnerja sta v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti na zemljiščih, ki so bila toženkino posebno premoženje, s skupnimi sredstvi zgradila stanovanjsko hišo in začela graditi hlev. To pomeni, da so v konkretnem primeru toženkina zemljišča izgubila svojo pravno naravo posebnega premoženja in se preoblikovala v skupno premoženje tožnika in toženke. Vendar imajo toženkina zemljišča kot znatno večji vložek enega od zunajzakonskih partnerjev k pridobivanju skupnega...
VSRS Sodba in sklep II Ips 18/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019povrnitev premoženjske škode - odškodnina - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pravica do pristopa k sodišču - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanje - zastopanje države - državni pravobranilec - videz nepristranskosti - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijeVrhovno sodišče je v zadnjem obdobju že večkrat pojasnilo, kakšna je ustavna vloga Vrhovnega sodišča in kakšen je temu ustrezajoč pristop strank do Vrhovnega sodišča. Prvič je to storilo v zadevi II Ips 212/2016 z dne 15. 3. 2018. Revizija tožnika v obravnavani zadevi v nasprotju s tam izraženim stališčem ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, še več: v pretežnem delu se ne osredotoča niti na tista pravna vprašanja, ki so bila osrednjega pomena za odločitev v konkretni odškodninskopravni zadevi, marveč ponavlja nekatere očitno neutemeljene procesne očitke, na katere mu je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Prehodna procesna zakonodaja takšno revizijo sicer še dopušča. Zato jo je Vrhovno sodišče sicer obravnavalo, a na očitke le na kratko odgovorilo.
Sodba I Up 131/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.05.2006naknadni obračun carinskega dolga - carinski dolžnik - položaj špediterja v carinskem postopku - pooblastilo - pooblaščenec po zaposlitvi - ustna obravnava v carinskem postopkuPooblastilo špediterju za opravljanje carinskih poslov in opravljanje dejanj v carinskem postopku izhaja iz same špediterske pogodbe. Obseg špediterjevih pooblastil pri njihovem delu določa sama narava njihovega dela, špediterje pa je šteti za pooblaščene za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.
VSRS Sklep X Ips 238/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa - zelo hude posledice - trditveno in dokazno bremeZgolj sklicevanje na drugo zadevo sodišča prve stopnje, brez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja in primerjave dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodno odločbo, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, za pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča. Posledice, na katere se revident sklicuje, niso neposredna posledica odločbe, ki jo je izpodbijal v tem upravnem sporu, temveč so posledica odločbe o odmeri dohodnine, ki pa ni predmet tega upravnega spora, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
VSRS Sodba I Up 139/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.06.2016mednarodna zaščita - omejitev gibanja na prostore Centra za tujce - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje, da se odloži ali onemogoči odstranitev iz države - pritožbena novotaTožnik je zaprosil za mednarodno zaščito po tem, ko je že vedel, da bo odstranjen iz Republike Slovenije, ob podaji prošnje ter na glavni obravnavi pa je izrecno izjavil, da je njegov cilj bila Italija, kjer ima tudi prijatelje in da tu ne bi zaprosil, če ga ne bi prijela policija. Navedeno zadostuje za sklep, da je za mednarodno zaščito zaprosil zato, da bi se ognil odstranitvi iz države.V pritožbi predlagana izvedba dokazov (zaslišanje policista, ki je sestavil in podpisal zapisnik, da bi se tako potrdila ali ovrgla vsebina zapisnika v delu, ki se nanaša na pritožnikovo pot od Zagreba do Slovenije in tako sklepalo o konsistenci pritožnikovih navedb) predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj pritožnik ni pojasnil, zakaj ni mogel prej predlagati izvedbe tega dokaza (74. člen ZUS-1).
VSRS Sklep II DoR 254/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.10.2016predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost organizatorja - odgovornost izvajalca - krvodajalska akcija - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - solidarna odgovornost organizatorja in izvajalca - krvodajalska akcijaPogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.
VSRS Sklep I Up 319/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.03.2017vpogled v spis - varstvo osebnih podatkov - davčna preiskava - tožbeni zahtevek za varstvo osebnih podatkov - vpogled v evidenco finančnih preiskavPritožnik je v tožbi zatrjeval, da ima pravico do vpogleda v dokumentacijo iz evidence finančnih preiskav na podlagi 78. člena Zakona o finančni upravi, sodišče prve stopnje pa je kljub temu dopustnost tožbe presojalo le z vidika 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ne pa z vidika pravice iz 78. člena Zakona o finančni upravi. Ker sodišče ni uporabilo te materialne določbe, je ostalo procesno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. To pomeni kršitev iz 2. točke prvega odstavka 75. člena ZUS-1, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
VSRS Sodba I Up 251/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.03.2017predaja odgovorni državi članici - mednarodna zaščita - postopki po Uredbi Dublin III - sistemske pomanjkljivostiOvira za predajo prosilca odgovorni državi članici domneva, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje.Že sama predaja prosilca za azil, čigar zdravstveno stanje je posebej resno, lahko zanj pomeni dejansko nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, neupoštevajoč kakovost sprejema in oskrbe v odgovorni državi članici.
VSRS Sodba I Up 149/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.03.2017mednarodna zaščita - pospešen postopek - varna izvorna država - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - kršitev pravice do izjave - rok za odgovor na pritožboV pospešenem postopku se izvede posebna oblika skrajšanega ugotovitvenega postopka. Zakonodajalec je v zakonu predvidel zakonski dejanski stan, ki že sam po sebi pomeni, da prosilec za azil ne more izpolnjevati pogojev za pridobitev mednarodne zaščite, pristojni organ pa ob ugotovitvi obstoja teh dejstev takoj odloči, da je prošnja za azil neutemeljena. Razlika med rednim in pospešenim azilnim postopkom je torej v pooblastilih, ki jih ima pristojni organ. V rednem postopku pristojni organ ugotavlja dejstva in okoliščine, upoštevne za ugotovitev, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev mednarodne zaščite. V pospešenem postopku pa pristojni organ preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je prošnja očitno neutemeljena.
VSRS Sodba IV Ips 23/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.03.2017kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenjaV postopku po 202.č členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe prekrškovnega organa ali sodišča, ki so postale pravnomočne. Sodišče se je pri ugotavljanju vsote doseženih 19 kazenskih točk med drugim oprlo na plačilni nalog, ki je bil naknadno spremenjen tako, da se postopek o prekršku ustavi. Tak plačilni nalog ne more tvoriti podlage za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
VSRS Sodba I Up 189/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.08.2016prošnja za priznanje mednarodne zaščite - prosilec za azil - priznanje statusa begunca - priznana subsidiarna zaščita - enotnost odločanja o mednarodni zaščiti - mladoletni prosilci - izogibanje vojaški službi - obveznost osebnega razgovora - Sirija - razgovor ob vložitvi prošnje - opustitev osebnega razgovora - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - Direktiva 2013/32/EU - sprememba ZMZ - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - tožbene novote - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - spor polne jurisdikcijeVrhovno sodišče je v svoji praksi že poudarilo, da se razgovor ob podaji prošnje in osebni razgovor v smislu Procesne direktive II nujno ne razlikujeta. Stališču sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da osebnega razgovora s prosilcem v skladu z ZMZ ni mogoče opuščati s sklicevanjem zgolj na spoštovanje procesnih garancij sekundarnega evropskega prava, je sicer treba pritrditi. Vendar pa ne gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, če je osebni razgovor izveden skladno z zahtevami Procesne direktive II, pa čeprav v neskladju s postopkom, ki ga zahteva ZMZ. Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je treba mladoletnim prosilcem za mednarodno zaščito skladno z zakonom (16. člen ZMZ) nuditi ustrezno stopnjo zaščite in posebnega varstva njihovih pravic in interesov ter da je to dolžnost vseh pristojnih organov, ki morajo temu ustrezno prilagajati tudi svoje postopke. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, ZMZ ureja eno pravico...
Sodba IV Ips 94/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.12.2011postopek o prekršku - voznik začetnik - hitri postopek - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenjaPri prekrških zoper varnost javnega prometa hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).
Sklep II DoR 36/2013 Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2013predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - revizijaKer je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
VSRS Sklep II DoR 353/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.01.2017dopuščena revizija - izbrisani - odškodnina - višina odškodnine - omejitev odškodnine - zastaranjeRevizija se dopusti glede naslednjih dveh pravnih vprašanj: - ali je v konkretnem primeru ob pravilni uporabi materialnega prava glede višine odškodnine potrebno upoštevati določbe 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) o omejitvi odškodnine in določbe 13. člena o rokih plačila; - presoje revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava v luči določbe 11. člena ZPŠOIRSP.
VSRS Sklep X Ips 297/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017davki - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - dovoljenost revizije - zelo hude posledicePo ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dopustnosti pravnega sredstva (v obravnavani zadevi odprave odločbe po 43. do 48. členu ZUstS), za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP pa glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog. Na vprašanje učinkovanja odločb Ustavnega sodišča RS na pravnomočo rešena pravna razmerja je jasno odgovorjeno že z določbo 44. člena ZUstS (ki določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, natala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno) in sodno prakso (tudi Ustavnega sodišča RS, npr. Up-624/11 z dne 3. 7. 2014).

Izberi vse|Izvozi izbrane