<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 213/2017
ECLI:SI:VSRS:2017:X.IPS.213.2017

Evidenčna številka:VS00004070
Datum odločbe:23.08.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 1207/2016
Datum odločbe II.stopnje:14.03.2017
Senat:Peter Golob (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), dr. Erik Kerševan
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - ureditev meje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe

Jedro

Brez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja, glede na vsebino konkretne zadeve, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

S tem sklepom je Vrhovno sodišče odločilo o (ne)dovoljenosti revizije, kar pomeni, da procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-728/2015-2 z dne 12. 1. 2016, s katero je bilo odločeno, da se kot urejen evidentira del meje tam navedenih dveh zemljišč s tam navedenimi sosednjimi zemljišči in da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parc. št. priloga temu aktu. Pritožbo tožnice zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 3532-42/2016/2 z dne 30. 6. 2016.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podrejeno predlaga spremembo izpodbijane sodbe in odpravo izpodbijanih aktov. Zahteva plačilo stroškov postopka. Hkrati z revizijo vlaga predlog za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

6. Dovoljenost revizije po citirani določbo ZUS-1 revidentka utemeljuje z navedbo: "Čeprav upravno sodišče tega ni zaznalo, ker se v obravnavanje zadeve ni niti malo poglobilo, gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem vprašanju. Poleg tega v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, in kot ji je znano, Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo." V nadaljevanju revizije pa te navedbe ne konkretizira. Navaja le revizijske razloge in svoje nestrinjanje z vodenjem mejne obravnave, to je vodenjem upravnega postopka. Pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča in glede katerega naj bi bila sodna praksa sodišča prve stopnje neenotna, pa sploh ne navede. Brez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja, glede na vsebino konkretne zadeve, pa pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.1 Vrhovno sodišče je v svojih odločbah tudi že večkrat pojasnilo, da samo navedba revizijskih razlogov in njihova obrazložitev brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.2 Zato revidentka pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

7. Revidentka tudi ni izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) bi morala revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.

9. Opisanega trditvenega in dokaznega bremena revidentka z navedbo, da ima zemljišče zanjo veliko subjektivno vrednost, ker je na njem skupaj s starši in sestro ter bratom preživljala del otroštva in poznala vsak kotiček zemljišča, kar predstavlja dragocen spomin in ji poseg v zemljišče, ki naj bi bilo sedaj okrnjeno in zmanjšano, predstavlja bolečino, ni izpolnila. Te navedbe so namreč le navidezno konkretizirane in v celoti neizkazane.

10. Ker pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Na podlagi 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. S tem sklepom je Vrhovno sodišče odločilo o (ne)dovoljenosti revizije, kar pomeni, da procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

12. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS v zadevah kot npr.: X Ips 380/2014, X Ips 130/2015, X Ips 302/2015, X Ips 138/2016, X Ips 6/2017 in druge.
2 Enako odločbe Vrhovnega sodišča RS v zadevah kot npr.: X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 264/2012, X Ips 92/2013, X Ips 206/2015 in X Ips 248/2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 83, 83/2-2, 83/2-3
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzOTUx