Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7711cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 215/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.01.1998premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja po določilih ZNP - fizična delitev stvari - nečista denarna terjatev - delež v denarju - valuta obveznosti (valutna klavzula) - načelo monetarnega nominalizmaZmotno je revizijsko stališče, da je glede prisojenega zneska predmet obveznosti vsota denarja, zaradi česar naj bi tožnica morala plačati le tisto število denarnih enot, na katerega se ta obveznost glasi in bi bila drugačna prisoja v nasprotju z načelom monetarnega nominalizma. V obravnavani zadevi je izhodišče dejstvo, da gre za spor iz skupnega premoženja pravdnih strank kot razvezanih zakoncev ter tudi za delno razdelitev v obliki delnega izplačila vrednosti skupnega premoženja že v sami pravdi, na kar je tožnica v postopku pristala. Predmete skupnega premoženja si lahko pravdni stranki razdelita fizično tako, da vsaka prevzame in postane izključna lastnica določenih posameznih predmetov, kar je glede na določbe 122. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 130. členom istega zakona prednostno pravilo, kadar odloča o delitvi skupnega premoženja sodišče v nepravdnem postopku. Lahko pa sodišče in seveda tudi stranke same uporabijo druge ali dopolnilne...
Sklep I Up 260/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.08.2011pritožba – davek od osebnih prejemkov – dokončen upravni akt - dovoljenost tožbe – zavezanec za davek – tožnik v upravnem sporu - odprava odločbe – pravni poukZakon o davčnem postopku – ZDavP v 130. členu določa, da davek od osebnih prejemkov; kadar je delodajalec oziroma izplačevalec osebnih prejemkov pravna oseba ali zasebnik, obračuna in plača izplačevalec teh prejemkov. Iz navedenega izhaja, da je delodajalec zavezan plačevati akontacije davka od osebnih prejemkov, zato pritožnik kot fizična oseba in zavezanec za plačilo dohodnine ne more biti stranka navedenega postopka (niti se postopka izdaje upravnega akta ni udeleževal kot stranski udeleženec) in zato tudi ne tožnik v upravnem sporu kot ga določa 17. člen ZUS-1.Iz odločbe organa druge stopnje, ki jo pritožnik prilaga in se nanjo tudi sam sklicuje, izhaja, da je bila izpodbijana odločba v celoti odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek in odločanje. Na podlagi 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče...
VSRS sklep III Ips 141/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.02.2015dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizijeZahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP).Za uporabnike, ki niso sklenili individualne pogodbe s tožečo stranko in niso položili zneska po Tarifi, zmanjšanega za 30%, se uporabljajo nadomestila, določena v Tarifi. Tarifa res odkazuje na Skupni sporazum (drugi odstavek 1. člena Tarife), vendar pa ta za 3. skupino uporabnikov napotuje nazaj na Tarifo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Skupnega sporazuma).Če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti, pa lahko tožeča stranka zahteva plačilo civilne kazni, ne glede...
VSRS sklep III Ips 142/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.02.2015dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizijeZahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP).Za uporabnike, ki niso sklenili individualne pogodbe s tožečo stranko in niso položili zneska po Tarifi, zmanjšanega za 30%, se uporabljajo nadomestila, določena v Tarifi. Tarifa res odkazuje na Skupni sporazum (drugi odstavek 1. člena Tarife), vendar pa ta za 3. skupino uporabnikov napotuje nazaj na Tarifo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Skupnega sporazuma).Če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti, pa lahko tožeča stranka zahteva plačilo civilne kazni, ne glede...
Sodba X Ips 97/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.09.2012dovoljena revizija – neenotna praksa sodišča prve stopnje - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljenje za kolektivno upravljanje – položaj stranskega udeleženca – pravni interes vlagatelja zahteve za izdajo enakega dovoljenja – obvezna združitev postopkov – soavtorji avdiovizualnega dela - skladatelj filmske glasbe, ustvarjene posebej za avdiovizualno delo – ustavne pravice – 106. člen PDEU – priložena pravna mnenjaIz določb 148. in 149. člena ZASP in 130. člena ZUP ne izhaja, da bi Urad moral v primeru, ko več pravnih oseb poda vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in iste pravice, te obravnavati v enem postopku, v katerem bi moral vsaki od oseb priznati položaj stranke v postopku.Vlagatelj zahteve za podelitev „prvega trajnega“ dovoljenja za kolektivno upravljanje na podlagi 149. člena ZASP, ne izkazuje pravnega interesa za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku, ki se vodi na zahtevo drugega subjekta, v primeru, ko se za podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice poteguje več subjektov. S stvaritvijo filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu, skladatelj (so)ustvari AVD kot samostojno avtorsko delo. Glede na neizpodbojno domnevo soavtorstva pa mu iz tega naslova skupaj z drugimi soavtorji pripada nedeljiva avtorska pravica na tem delu. To pa pomeni, da iz...
VSRS Sodba I Up 192/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.11.2016mednarodna zaščita - postopek pred upravnim organom - združitev zadev - strah pred preganjanjem - istospolna usmerjenostČe organ združi dve zadevi v en postopek, to ne pomeni, da je lahko oziroma je možna za obe zadevi le ena (enaka) odločitev. Od združitve zadev (ki bi se sicer ločeno obravnavale) v en postopek, ki je fakultativna in ne obvezna, je treba namreč ločiti enotno obravnavanje zadev, kadar so stranke po zakonu ali po naravi pravnega razmerja v takšni skupnosti, da je mogoče o njihovi pravici oziroma obveznosti odločiti samo enako. Tudi 132. člen ZUP jasno določa, da tudi če se začne en sam postopek po 130. členu ZUP, nastopa v postopku vsaka stranka samostojno.Zakon veže priznanje mednarodne zaščite na preganjanje oziroma resno škodo, ki preti prosilcu v državi njegovega državljanstva oziroma njegovi izvorni državi. Tožnik je državljan Srbije, kar izkazuje z biometričnim potnim listom, predložil pa je tudi potrdilo o srbskem državljanstvu, nikoli pa ni uveljavljal preganjanja oziroma resne škode v svoji državi, katere državljan je, torej v Srbiji.Tožnik ni...
VSRS Sodba VIII Ips 321/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.03.2017izbris iz evidence brezposelnih oseb - prepoved ponovnega vpisa - pravica do nadomestila za invalidnost - izguba praviceRevizijsko sodišče ugotavlja, da je Zavod RS za zaposlovanje tožniku neutemeljeno zavrnil prijavo. Kasnejša odločba o priznanju pravic na podlagi invalidnosti je namreč predstavljala nov naslov za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve, na katerega predhodna odločba zavoda o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb ni mogla vplivati. Določba drugega odstavka 14. člena ZUTD namreč omogoča, da se pri zavodu zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe. V takem položaju je bil tudi tožnik, ki se po določbah 8. člena ZUTD ni (več) štel za brezposelno osebo. Prepoved ponovnega vpisa po 130. členu ZUTD se nanaša le na vpis v evidenco brezposelnih oseb in evidenco oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v evidenco iskalcev zaposlitve. Tudi 97. člen ZPIZ-1 ne določa izrecno obveznosti vpisa v...
VSRS Sodba VIII Ips 13/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.03.2017kolektivni delovni spor - policisti - plačilo nadur - prenos viškov in manjkov ur - kršitev kolektivne pogodbeSodišči sta pravilno podaljšanje referenčnega obdobja za dva meseca in kompenzacijo presežka s plačilom 30%-nega dodatka (namesto celotnega plačila v višini 130% urne postavke brez kompenzacije) vezali na dogovor med uslužbencem (policistom) in delodajalcem (nadrejenim). Če sta pri tem uporabili pojem „soglasje“, jima zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče očitati, saj do dogovora ne more priti, če med strankama dogovora ni soglasja.Zavzemanje nasprotne udeleženke za to, da je možno v naslednja referenčna obdobja prenašati manjke nad dovoljenim obsegom in policistom odrejati višjo delovno obveznost v naslednjem referenčnem obdobju na račun preteklih manjkov, nima podlage v predpisih. V njeni pristojnosti je organizacija dela, vključno z razporedi dela, pri katerih mora upoštevati poln delovni čas, ki je določen v zakonu in ne sme biti daljši od 40 ur na teden (z nekaterimi izjemami, ki pa morajo biti določene v zakonu ali kolektivni pogodbi). Ker nasprotna...
Sklep III Ips 124/2006Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.02.2007obnova postopka - nova dejstva - odstop terjatve (cesija) - pritožba - navedbe odločilnega pomena - obseg obrazložitve drugostopenjskega sodiščaKatere pritožbene navedbe je razumeti kot navedbe odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP), je razvidno iz dosedanje sodne prakse Ustavnega sodišča RS. To so tista naziranja, "ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nerelevantna" (navedek je iz odločbe Ustavnega sodišča z opr. št. Up-373/97; vsebinsko enako tudi odločbi z opr. št. Up-476/03 in Up 130/04). O potrebni dolžini odločbe instančnega sodišča se je Ustavno sodišče izreklo še v drugih odločbah. Menilo je naslednje: če se instančno sodišče strinja z razlogi prvostopenjskega sodišča, potem je lahko obrazložitev instančnega sodišča krajša, kot bi sicer morala biti in če pritožba ne navaja nobenih novih pravnih stališč (odločbi Ustavnega sodišča z opr. št. Up-429/01 in Up-199/02). Obnovitveni razlog "možnosti razpolaganja z zahtevkom", kot ga je tožena stranka imenovala, ne more toženi stranki pomagati do...
VSRS Sodba VIII Ips 105/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2017pravica do solidarnostne pomoči - krajši delovni čas - diskriminacija - invalidnost - cenzusUpoštevanje sorazmernega dela delovnega časa za priznanje pravice iz delovnega razmerja ne predstavlja nedovoljenega razlikovanja, tudi če gre za invalida, ki za polovični delovni čas prejema plačo, za preostali čas pa invalidsko pokojnino. Stranke kolektivne pogodbe so se dogovorile, da se kot osnova za priznanje pravice do solidarnostne pomoči upošteva osnovna plača (in ne "plača" ali celo prejemek oziroma dohodek delavca). Dogovor ne nasprotuje omejitvi avtonomije pogodbenih strank
VSRS Sklep I Up 147/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.06.2016neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - ustavitev postopka - pomota v navedbi reference - dokazovanje s potrdilom o plačilu sodne takseDokaz (potrdilo o plačilu) potrjuje, da je plačilo obravnavane sodne takse odredila pritožnikova partnerka. Pri tem je pri navedbi reference sicer prišlo do manjše pisne napake, vendar so bili navedeni pravilen račun sodišča, znesek, v polju „namen nakazila“ je bilo navedeno ime pritožnika ter opravilna številka, kot datum obremenitve nakazila pa 29. 2. 2016, kar pomeni, da se pod pogoji iz prvega odstavka 6 b. člena ZST-1 sodna taksa šteje za pravočasno plačano. Ker je sodna taksa, zaradi manjše pisne napake, bila plačana brez ustrezne (pravilne) reference, je pritožnik v pritožbenem postopku dokazoval plačilo sodne takse s potrdilom o plačilu (tretji odstavek 6. člena ZST-1).
VSRS Sklep I Up 310/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.11.2016mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - začasna odredbaZa primere, ko je oseba vložila prošnjo za mednarodno zaščito pred uveljavitvijo ZMZ-1, se za postopke sodnega varstva po izrecni določbi 125. člena ZMZ-1 uporabljata določbi 74. in 75. člena prej veljavnega ZMZ. Na podlagi petega odstavka 74. člena ZMZ pa je zoper sodbe upravnega sodišča dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče, ki jo je pritožnik tudi vložil in je predmet postopka v zadevi I Up 309/2016, do odločitve o njej pa upravni spor ni pravnomočno končan. Zato je odločitev o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe, ki lahko učinkuje do pravnomočnosti odločbe sodišča, napačna.
VSRS Sklep X Ips 43/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.04.2017prepozna revizija - fikcija vročitve sodbe sodišča prve stopnje - potek rokaIzpodbijana sodba je bila revidentu vročena 28. 12. 2016, ko je potekel petnajstdnevni dnevni rok za dvig pošiljke, pri čemer se po enotni in ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča šteje, da se vročitev po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka in ne morebiti na naslednji, šestnajsti dan. Rok za vložitev revizije je tako začel teči 29. 12. 2017 in se je iztekel 27. 1. 2017. Ker je revident revizijo priporočeno po pošti odposlal 30. 1. 2017, je revizija prepozna.
VSRS Sodba VIII Ips 95/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.12.2017priznanje pravic iz delovnega razmerja - nezakonitost odpovedi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - iztek časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi - več ločenih pravdnih postopkov - pravnomočnostOb ugotovitvi, da je tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala že zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, in ne zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja od domnevno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do 14. 2. 2014 oziroma podredni zahtevek za priznanje teh pravic do odločitve sodišča prve stopnje, kar bi pomenilo do 6. 5. 2016. Za čas po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, do katerega je prišlo že na podlagi samega zakona, tožnik ne more biti upravičen do reintegracije in reparacije.
VSRS Sklep II Ips 234/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2017odpoved zakupne pogodbe - kmetijska zemljišča - kmetijska dejavnost - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček (zaslužek) - bodoča škoda - višina odškodnine - trditveno bremePo presoji Vrhovnega sodišča je tožnik z navedbami o tožbi in na glavni obravnavi 17. 2. 2016 zadostil trditvenemu bremenu glede višine odškodnine iz naslova izgubljenega dobička. Res je, kot navaja pritožbeno sodišče, da je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju, vendar pa je v obravnavani zadevi glede na to, da je bil tožnik kmetovalec, ki je večino pridelka prodajal sam na tržnici ali ga je vozil direktno strankam, glede na podane navedbe to stališče prestrogo.
VSRS Sodba VIII Ips 324/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.05.2018starostna pokojnina - dokončna in pravnomočna odločba - izplačilo razlike v plačah - novo dejstvo - ponovna odmera pokojnine - učinek za naprejTožnici je bila z odločbo toženke z dne 2. 6. 2015 priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 2. 2015 dalje. Po upokojitvi ji je bivši delodajalec na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 249/2015 z dne 26. 1.2016 dne 14. 3. 2016 izplačal razlike v plači za obdobje od marca 2010 do januarja 2015. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnici ob smiselni uporabi 118. člena ZPIZ-2 pripada pravica do višje pokojnine od naslednjega dne po vložitvi zahteve. Dejstva, ki so nastala po pravnomočnosti prve odločbe o starostni pokojnini, so lahko podlaga le za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi.
VSRS Sodba VIII Ips 17/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.06.2018ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravica do pokojnine - opravljanje samostojne dejavnosti - dvojni statusZPIZ-2 ne omogoča več opravljanja dela oziroma dejavnosti in hkratnega uživanja polne pokojnine (kar je bilo pod določenimi pogoji mogoče na podlagi ZPIZ-1). Mogoča je zgolj kombinacija dela oziroma opravljanja dejavnosti in prejemanja dela pokojnine, in sicer za vse tako imenovane aktivne statuse. Tožnica je bila na dan 1. 1. 2016 upokojena in hkrati opravljala dejavnost, ki je podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po 15. členu ZPIZ-2, vendar svojega dvojnega statusa v zakonskem roku ni uredila sama. Toženka je zato pravilno (po uradni dolžnosti) ugotovila, da ima tožnica lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po 15. členu ZPIZ-2 za deset ur tedensko.
VSRS Sklep II DoR 442/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.03.2019izredno pravno sredstvo - predlog za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - predrugačen datum na pooblastilu - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizijeV obravnavanem primeru je sodba sodišča druge stopnje postala pravnomočna z dnem 2. 11. 2018. Vloženemu predlogu za dopustitev revizije z dne 29. 11. 2018 je tožničina odvetnica priložila pooblastilo z datumom 29. 11. 2018 (A1). Vendar pa Vrhovno sodišče po pregledu pooblastila ugotavlja, da je bil na pooblastilu prvotno zapisan datum iz marca 2016, ki je bil z uporabo belila predrugačen v datum 29. 11. 2018. To pomeni, da predloženo pooblastilo ni novo (drugi odstavek 95. člena ZPP), zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 377. člena ZPP zavrglo.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 98/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.03.2019redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnostiIz dejstev, ki so navedena v odpovedi in dejstev, ki sta jih ugotovili sodišči, revizijsko sodišče pa je na te ugotovitve vezano, ne izhaja zaključek, da bi tožnica v razmerju do delavke E. C. kršila prepoved diskriminacije na podlagi vere in narodnosti. Zgolj to, da je delavka E. C. ostala razporejena na delo za dne 12. 9. 2016, ko se praznuje bajram, kljub temu, da je sicer prosila za prost dan in da bi bilo na delo možno razporediti tudi delavke, ki tega verskega praznika ne praznujejo, samo po sebi ne pomeni diskriminatornega obravnavanja, zlasti še ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera.
Sodba VIII Ips 100/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.10.2011plačilo prispevkov - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicni gasilec v industrijski enoti - podlaga za vključitev v zavarovanjeZakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas-B, Ur. l. RS, št. 91/2005) izrecno določa, da imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi, torej v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). ZGas-B je torej zakon, na katerega odkazuje tretji odstavek 282. člena ZPIZ-1 s katerim so bila na novo določena delovna mesta, na katerih se delavci vključijo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Hkrati pa je ZGas-B v razmerju do prvotnega besedila 52. člena ZGas poenotil podlago za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za vse poklicne gasilce na operativnih delih, kar pomeni, da je od njegove uveljavitve dalje podana pravna podlaga za vključitev poklicnih gasilcev v industrijski gasilski enoti tožene stranke v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Izberi vse|Izvozi izbrane