Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7497cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 130/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.10.1993licenčna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - vezanost sodišča na zahtevekSodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitve prvostopnega sodišča, da sta po odstopni izjavi z dne 20.4.1987 pogodbeni stranki še vedno sodelovali v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi, pri čemer je tožnik izpovedal, da ob odstopni izjavi ni imel interesa, da se pogodba zares razdre, zato je s toženo stranko še naprej sodeloval, po odstopni izjavi pa je od tožene stranke tudi sprejemal provizijo od prodanih izdelkov. Zato je materialnopravno utemeljeno zaključilo, da sporna pogodba ni mogla biti razdrta dne 21.4.1987 (dan, ko je tožena stranka prejela navedeno odstopno izjavo). Ker je tožnik vezal tudi nadaljnja svoja zahtevka (za prepoved nadaljnje proizvodnje in prodaje predmeta licence - gorilnikov in za vrnitev tehnične dokumentacije) na prvo uveljavljani zahtevek (za ugotovitev, da je sporna pogodba prenehala veljati navedenega dne), sta bili sodišči prve in druge stopnje dolžni ocenjevati vse tožnikove zahtevke v okviru njegovih navedb,...
Sodba II Ips 130/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.09.1995premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev darila in poplačila skupnega vlaganja v darilo - varstvo lastninske pravice - nasprotna tožba - obseg pismene sodbeNasprotna tožba je dopustna med drugim v primeru, če je zahtevek iz nje v zvezi s tožbenim zahtevkom (prvi odstavek 189. člena ZPP). Tožnik uveljavlja vrnitev darila, toženka pa vrnitev svojega deleža skupnega vlaganja v njej darovano nepremičnino, ki jo mora zdaj vrniti. Ta povezava je torej več kot očitna (primerjaj četrti odstavek 38. člena in celo sedmi odstavek tega člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR in odločbo VSS v ZSO II/1/77). Ali gre za skupno načrtovanje del v stari hiši ali ne, za pravilno rešitev spora ni potrebno posebej ugotavljati, saj zakon česa takšnega ne terja pri ustvarjanju skupnega premoženja. Dovolj je objektivno dejstvo pridobivanja premoženja z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Odveč je revizijsko opozorilo, da teče poseben postopek med strankama glede delitve skupnega premoženja in da so v okviru toženkinega tožbenega zahtevka zajete investicije v nekdanje solastno premoženje...
Sodba I Ips 130/93Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.03.1994zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanjeV opisanem dejanju ni znakov kaznivega dejanja po 1. odst. 8. člena ZKLD, zato je vrhovno sodišče v odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenca na podlagi 1. točke 350. člena ZKP oprostilo od obtožbe.
Sodba I Ips 130/96Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.10.1996časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakonaS tem, ko je prvostopno sodišče na podlagi 3. odst. 3. čl. KZ za soobsojenega Ž. uporabilo zakon, ki je milejši za storilca in dejanje pravno opredelilo po 1. odst. 250. čl. KZ in pri tem v nasprotju z obtožbo še ocenilo, da gre za neprimeren poskus in ne za dokončano dejanje, sodišče ni kršilo 1. odstavka navedenega člena v škodo obsojenca, saj bi ga, v kolikor bi uporabilo zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, moralo obsoditi za hujše dejanje.
Sodba I Ips 130/2000Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.03.2002izvajanje dokazov - varstvo pravic zasebnosti - hišna preiskava - nedotakljivost stanovanja - nedovoljeni dokazi - izvedenstvo psihiatrične stroke - obdolženčeva odklonitev psihiatričnega pregledaStališče, da psihiatrični pregled v okviru izvedenstva po 265. členu ZKP po 35. členu Ustave Republike Slovenije ni možen, ni sprejemljivo. Odklonitev obsojenca pri psihološkem testu v okviru pridobivanja podatkov o njegovem duševnem stanju v času storitve kaznivega dejanja je njegova pravica. Vendar pa to ne izključuje izvedenskega dela psihiatra, ki se opravlja tudi z opazovanjem. To pa je podlaga za oceno duševnega stanja, če je opravljeno v okviru pooblastil iz 265. člena ZKP.
Sodba I Ips 130/99Vrhovno sodiščeKazenski oddelek03.06.1999pripor - ponovitvena nevarnost - prepoved približanja kraju ali določeni osebiV določilu 195.a čl. ZKP ni nikakršne določbe o tem, da zaradi bližine stanovanj osumljenca in oškodovanca ni mogoče odrediti tega ukrepa.
Sodba I Ips 130/95Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.10.1997ravnanje s priporniki - disciplinska kazenOmejitev obiskov in dopisovanja se lahko izreče za časovno določeno obdobje tudi s popolno prepovedjo oddajanja in sprejemanja pisnih pošiljk in sprejemanja obiskov, lahko pa se takšna prepoved omeji na določene osebe ali na eno od obeh pravic ali pa se obiski skrajšajo oziroma zmanjša njihovo število ali omeji pošiljanje pisanj in podobno.
Sodba I Ips 130/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.05.2009razlogi o odločilnih dejstvih - izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - presoja navedb pritožbe - obrazložitev drugostopenjske odločbe - delo v splošno koristOdločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni mora temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin (olajševalnih, obteževalnih in drugih), ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni.
Sklep I Up 130/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.09.2003ukrep urbanističnega inšpektorja - vročanje spisov - posredno vročanjeV zadevah urbanistične inšpekcije se odločbe oz. spisi vročajo na način, kot ga določajo določbe 84., 85. in 86. člena ZUP/86, to je s posrednim vročanjem.
Sklep I Up 130/98Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.12.1998začasna odredba - nastanek hujših škodljivih posledic - razrešitev člana sveta javnega zavodaRazrešitev imenovanega, ne pa izvoljenega člana sveta šole, ne pomeni kršitve volilnih pravic iz 43. člena URS, pa tudi ne kršitve pravic do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (44. člen URS). Bistvena značilnost te ustavne pravice je, da vsem državljanom jamči možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Nastanek hujših škodljivih posledic zato ni verjetno izkazan.
Sodba I Ips 130/2001Vrhovno sodiščeKazenski oddelek03.04.2003zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazniS tem ko zagovornica ponuja drugačno presojo okoliščin, pomembnih pri odmeri in izbiri kazni, po vsebini ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, marveč pravnomočno obsodbo izpodbija zaradi odločbe o kazni. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Sodba I Ips 130/2003Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.09.2003izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - bistveno zmanjšana prištevnost - omilitev kazniZahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi odločbe o kazni, ampak se sme v zvezi z njo uveljavljati le kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
Sodba I Ips 130/2004Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.05.2004postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - sredstva za ugotavljanje istovetnosti osumljenca - dokazi za utemeljen sum - poizvedovalna dejanjaVsebina določbe 1. odstavka 526. člena ZKP, po kateri opravi preiskovalni sodnik po zaslišanju državnega tožilca in zagovornika po potrebi še druga poizvedovalna dejanja, da se ugotovi, ali so podani pogoji za izročitev tujca, omogoča sklepanje, da šibkost dokazov za utemeljen sum, ki so navedeni v prošnji, ne preprečuje preiskovalnemu sodniku, da začne z izvajanjem postopka izročitve. Če je bilo zaslišanje osumljenca opravljeno po prejemu prošnje za izročitev s strani pristojnega ministrstva, zgolj določitev datuma njegovega zaslišanja pred prejemom navedene prošnje ne pomeni kršitve določb 524. člena ZKP.
Sodba I Ips 130/2002Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.10.2004oprostilna sodba - izrek - obrazložitev - razlogi za izdajo oprostilne sodbe - ni dokazov - izključena protipravnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogiV primeru oprostilne sodbe se obtoženca oprosti očitkov, navedenih v obtožbi, pri čemer v izreku ni treba navesti razloga za tako odločitev kaj šele okoliščin, na podlagi katerih je bil napravljen sklep o obstoju katerega od razlogov za oprostitev iz 358. člena ZKP. Trditvi v obrazložitvi oprostilne sodbe, da ni dokazov, da je obdolženec storil kaznivo dejanje (razlog za oprostitev iz 3. točke 358. člena ZKP) in da je obdolženec dejanje storil v silobranu (razlog za oprostitev iz 1. točke 358. člena ZKP), se medsebojno izključujeta. Ker pa ne gre za odločilna dejstva ampak za na podlagi teh dejstev sprejet pravni sklep o razlogu za oprostitev, ki v povezavi s celotno obrazložitvijo prvostopenjske sodbe ne pušča dvoma o razlogu za oprostitev, bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Sklep I Up 130/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.02.2005upravni spor - tožba - tožba zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS - pravnomočnost sklepa o odmeri sodne takseZoper odločbo Vrhovnega sodišča RS ni mogoče vložiti tožbe, pritožbe oz. ugovora, zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je zavrglo pritožbo tožečih strank zoper sklep VSRS. Tožnika sama trpita stroške pritožbenega postopka.
Sklep I Up 130/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.03.2004lokacijsko dovoljene - predložitev dokazila o pravici razpolaganja z zemljiščem ali o pravici posega v prostor - vsebinski pogoj za izdajo dovoljenjaČe stranka v določenem ji roku ne predloži dokazov, organ zaradi tega ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni bil vložen, temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločati o upravni stvari.
Sodba I Ips 130/2006Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.05.2006zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaPri presoji zakonitosti sklepa o priporu Vrhovno sodišče ne more izhajati iz predvidevanj, kaj bi se utegnilo dogajati v nadaljevanju kazenskega postopka, predvsem ali bo v nadaljnjem postopku obramba imela možnost neposredno zaslišati obremenilne priče, pač pa ocenjuje le, ali so podani pogoji za pripor.
Sodba I Ips 130/2005Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.05.2005zastaranje kazenskega pregona - zastaralni roki ob spremembi pravne opredelitve kaznivega dejanjaVsaka sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja ima za posledico tudi upoštevanje zastaranja kazenskega pregona glede na zastaralni rok, ki ustreza predpisani kazni.
Sklep II Ips 130/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.06.1998revizija - dovoljenost revizije - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbiTožnikova dolžnost navesti vrednost spornega predmeta že v tožbi, če je pravica do revizije odvisna od take navedbe, je določena tudi v drugem odstavku 186. člena ZPP in drugem odstavku 40. člena ZPP. Če tožnik tega ne stori, si pravice do revizije ne zagotovi. Navedeno pomanjkljivost bi bilo mogoče odpraviti le še v okoliščinah in na način iz tretjega odstavka 40. člena ZPP.
Sklep X Ips 130/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.09.2008denacionalizacija - revizija - dovoljenost - vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta - pomembno pravno vprašanjePo prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revident v reviziji ne navaja. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Izberi vse|Izvozi izbrane