<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

VSRS sodba III Ips 119/2014
ECLI:SI:VSRS:2016:III.IPS.119.2014

Evidenčna številka:VS4002922
Datum odločbe:29.03.2016
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cpg 435/2012
Senat:dr. Mile Dolenc (preds.), Vladimir Balažic (poroč.), mag. Marijan Debelak, mag. Rudi Štravs, Janez Vlaj
Področje:POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - gradbena pogodba - odškodninska odgovornost - stvarne napake - jamčevanje za napake - odprava napak - odgovornost projektanta - odgovornost revidenta projektov - obligacijo prizadevanja - notifikacija - rok za uveljavljanje odškodninskega zahtevka - prekluzivni rok - izguba pravice - škoda zaradi zaupanja - solidnost gradbe - obligacija prizadevanja

Jedro

Škoda, za katero projektant odgovarja po pravilih o odgovornosti za škodo zaradi zaupanja, so namreč tudi stroški odprave napak. Ob tem pa je bistveno, da se pri pogojih za odgovornost glede škode zaradi zaupanja, uporabljajo enake predpostavke kot za jamčevalne zahtevke.

Revident je prav tako odgovoren za napake solidnosti gradbe, če je napaka nastala zaradi tega, ker je preverjal načrte projektanta, katerega napako bi bil moral zaradi svoje strokovnosti opaziti. S tem je namreč zajet v sfero odgovornosti odgovorne osebe, v tej zadevi torej projektanta. Zatorej tudi za revidenta projekta veljajo določbe o odgovornosti za solidnost gradbe z daljšim jamčevalnim rokom na eni strani (662. člen OZ) in krajšimi roki grajanja in uveljavljanja napak na drugi strani (663. člen OZ).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 153.465,38 EUR s pripadki, s katerim je tožnica od toženk solidarno vtoževala povrnitev škode zaradi odprave napak pri izgradnji objekta (I. točka izreka sodbe). Presodilo je, da je tožnica zamudila enoletni prekluzivni rok za sodno uveljavljanje zahtevka zoper prvo toženko kot projektantko in drugo toženko kot nadzornico pri gradnji objekta. Posledično je tožnici naložilo povračilo pravdnih stroškov prve in druge toženke (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka sodbe) s stroškovno posledico (II. točka izreka sodbe).

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožnice s sklepom III DoR 8/2014-7 z dne 8. 7. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja:

Ali je v obravnavanem primeru že potekel rok za uveljavljanje zahtevka.

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, v kateri Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane in prvostopenjske sodbe z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma (podrejeno) razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču druge stopnje.

5. Prva in druga toženka na revizijo nista odgovorili.

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Relevantno dejansko stanje

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

- tožnica kot naročnica je s prvo toženko sklenila projektantsko pogodbo za izdelavo poslovno inovacijskega centra S.;

- tožnica kot naročnica je s prvo toženko sklenila pogodbo o izvajanju storitev projektantskega nadzora pri izgradnji poslovno inovacijskega centra S.;

- tožnica kot naročnica je z drugo toženko sklenila pogodbo za izdelavo revizije za vse načrte projekta;

- iz zapisnika o sestanku pri tožnici z dne 11. 5. 2006 izhaja, da sta bili toženki (najkasneje takrat) seznanjeni z ugotovljenimi projektantskimi napakami na projektu ter s stroški odprave teh napak na objektu gradnje;

- s tožbo, ki jo je tožnica vložila 8. 6. 2007, je uveljavljala povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi odprave „projekcijskih napak“ na objektu.

Revizijske navedbe

8. Revidentka se ne strinja z razlogi sodišč nižjih stopenj o uporabi 662. in 663. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede zavrnitve tožbenega zahtevka zaradi izteka enoletnega prekluzivnega roka, saj bi morali sodišči njen zahtevek obravnavati kot zahtevek „odškodninske in ne jamčevalne narave“. Ker je bila v tej zadevi vtoževana odškodnina zaradi škode, ki je zaradi napačne dokumentacije nastala na objektu, naj bi sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili prekluzivni rok iz 663. člena OZ, ki je vezan le na uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Glede zavrnitve zahtevka zoper drugo toženko pa revidentka izpostavlja še zmotno presojo sodišč nižjih stopenj pri razlagi njenega položaja kot nadzornika gradnje, saj bi morali tudi pri presoji zahtevka zoper njo uporabiti zastaralni rok za odškodninske terjatve zaradi kršitve pogodbe.

Presoja utemeljenosti revizije

9. V obravnavani zadevi je sporno, ali prekluzivni rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov velja tudi uveljavljanje zahtevka za povrnitev škode, ki nastane zaradi napake projektanta. Ob tem pa je bistveno, da jamčevalni zahtevki ne obsegajo samo zahtevka za odpravo napak, temveč tudi zahtevek za povrnitev škode, ki presega škodo, ki jo je mogoče odpraviti z odpravo napak. Po določbi prvega odstavka 663. člena OZ naročnik izgubi pravico sklicevanja na napake, če o njih ne obvesti izvajalca ali projektanta v šestih mesecih od dneva, ko je zanjo zvedel. Ravno pravica naročnika nasproti izvajalcu oziroma projektantu iz njune odgovornosti za napake pa preneha v enem letu od obvestila o napaki. Iz navedenega tako jasno izhaja, da besedilo 662. in 663. člena OZ zajema vse oblike odgovornosti za napako, in torej ni vezano zgolj na ozko pojmovane jamčevalne zahtevke.

10. Ker iz spornih določb OZ ne izhaja ločevanje med predpostavkami za uveljavljanje zahtevka za povrnitev škode in za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, sta sodišči prve in druge stopnje (pri presoji utemeljenosti zahtevka zoper prvo toženko) pravilno uporabili enoleten prekluzivni rok, kot ga določa drugi odstavek 663. člena OZ.(2) Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje tudi ne izhaja, da bi stranke spora na skupnem sestanku sklenile dogovor o odpravi napak, saj je bilo sporno (le še) povračilo stroškov kot posledice neustrezno pripravljenega projekta. Zato uporaba tretjega odstavka 663. člena OZ ne pride v poštev. Pravno relevanten pa je, glede na 663. člen OZ, čas oziroma datum obvestila o napaki, kljub temu, da je bila projektantska napaka odkrita še pred prevzemom končane izgradnje poslovno inovacijskega centra Sežana. Dolžnost grajanja napak je namreč vezana na trenutek „ugotovitve napake“ in ne šele na končno izročitev oziroma prevzem gradnje, kot to zmotno razlaga revidentka. Ker je med datumom obvestila o napaki (kot to izhaja iz zapisnika o sestanku) in datumom vložitve tožbe preteklo več kot eno leto, je v obravnavanem primeru zoper prvo toženko že potekel rok za uveljavljanje zahtevka.

11. Po splošnih pravilih poslovne odškodninske odgovornosti se uveljavlja povrnitev (zgolj) t. i. refleksne škode, ki nastane zaradi napake stvari na drugih pravnih dobrinah, torej izven sfere predmeta izpolnitve. Čeprav revidentka smiselno uveljavlja uporabo pravil za presojo povrnitve „refleksne škode“, v tej zadevi ne gre za tovrstni primer, saj se obravnava povrnitev škode zaradi odprave napak na (napačno) projektiranem objektu. To pa po naravi stvari sodi v domet odgovornosti za napake v izdelavi gradbe, kot to določa 662. člen OZ.

12. Glede položaja druge toženke je bistvena njena pogodbena zaveza za revizijo vseh načrtov projekta, kar je vsebovalo pregled tehničnih rešitev. Gre za položaj revidenta, ki opravlja revizijo projektne dokumentacije (31. člen Zakona o graditvi objektov). Kot pravilno izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, je odgovornost druge toženke drugačna od odgovornosti projektanta, saj je treba njen položaj obravnavati kot obligacijo prizadevanja, za katero sicer ne veljajo pravila gradbene pogodbe.(3) Končana izgradnja zgradbe brez napak namreč ni bil predmet pogodbene zaveze druge toženke. Položaja druge toženke tako ni mogoče enačiti s položajem prve toženke, ki se je kot projektant pogodbeno zavezala za izdelavo celotne projektne dokumentacije in za izvajanje storitev projektantskega nadzora. Vendar pa je ob tem bistveno, da je revident prav tako odgovoren za napake solidnosti gradbe, če je napaka nastala zaradi tega, ker je preverjal načrte projektanta, katerega napako bi bil moral zaradi svoje strokovnosti opaziti.(4) S tem je namreč zajet v sfero odgovornosti odgovorne osebe, v tej zadevi torej projektanta. Zatorej tudi za revidenta projekta veljajo določbe o odgovornosti za solidnost gradbe z daljšim jamčevalnim rokom na eni strani (662. člen OZ) in krajšimi roki grajanja in uveljavljanja napak na drugi strani (663. člen OZ). Ker je odgovornost za škodo zaradi sanacije objekta v posledici zmotne revizije projektne dokumentacije glede statike gradbe zajeta v sferi odgovornosti za napake v izdelavi gradbe, je pravilna presoja sodišč nižjih stopenj o izteku prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 663. člena OZ ob vložitvi tožbe (tudi) zoper drugo toženko.

13. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za odločitev. Ker se po obrazloženem uveljavljani revizijski razlog ni izkazal za utemeljenega, je Vrhovno sodišče revizijo v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

O stroških postopka

14. Ker tožnica z revizijo ni uspela, sama krije stroške revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člen ZPP) (II. točka izreka).

---.---

...

Op. št. (2): Prim. tudi sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 79/94 z dne 19. 5. 1995.

Op. št. (3): Prim. tudi Plavšak, N., prav tam, str. 131.

Op. št. (4): Prim. Cigoj, S., Komentar Obligacijskih razmerij, III. knjiga, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, 1985, str. 1870 in 1876.


Zveza:

OZ člen 662, 663. ZGO člen 31.
Datum zadnje spremembe:
01.08.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk2MjA5