<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 130/93
ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.130.93

Evidenčna številka:VS00653
Datum odločbe:21.10.1993
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:licenčna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - vezanost sodišča na zahtevek

Jedro

Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitve prvostopnega sodišča, da sta po odstopni izjavi z dne 20.4.1987 pogodbeni stranki še vedno sodelovali v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi, pri čemer je tožnik izpovedal, da ob odstopni izjavi ni imel interesa, da se pogodba zares razdre, zato je s toženo stranko še naprej sodeloval, po odstopni izjavi pa je od tožene stranke tudi sprejemal provizijo od prodanih izdelkov. Zato je materialnopravno utemeljeno zaključilo, da sporna pogodba ni mogla biti razdrta dne 21.4.1987 (dan, ko je tožena stranka prejela navedeno odstopno izjavo).

Ker je tožnik vezal tudi nadaljnja svoja zahtevka (za prepoved nadaljnje proizvodnje in prodaje predmeta licence - gorilnikov in za vrnitev tehnične dokumentacije) na prvo uveljavljani zahtevek (za ugotovitev, da je sporna pogodba prenehala veljati navedenega dne), sta bili sodišči prve in druge stopnje dolžni ocenjevati vse tožnikove zahtevke v okviru njegovih navedb, da je sporna pogodba prenehala veljati na podlagi navedene odstopne izjave, ker tožena stranka v roku ni izdelala 1000 kosov gorilnikov (2. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke tožeče stranke: 1.) na ugotovitev, da sta licenčna pogodba z dne 23.1.1986 in aneks k tej pogodbi z dne 5.11.1986 prenehala veljati dne 21.4.1987, 2.) na prepoved nadaljnje proizvodnje gorilnika in rezalnika za plamensko varjenje, ki je predmet licenčne poogodbe in aneksa k tej pogodbi in 3.) da je tožena stranka dolžna izročiti tožniku tehnično dokumentacijo za izdelavo gorilnika in rezalnika. Ugotovilo je, da je do zamude pri realizaciji licenčne pogodbe oz. aneksa k tej pogodbi prišlo iz objektivnih razlogov - zaradi zamude kooperantov. Tožnik je tudi po odstopni izjavi še sodeloval s toženo stranko. Zato neutemeljeno uveljavlja vse tožbene zahtevke. Kasneje je postala nadaljnja proizvodnja gorilnikov in rezalnikov tudi ekonomsko neupravičena. Tožena stranka je zato utemeljeno ustavila proizvodnjo, ne da bi jo doletele pravne posledice iz 124. člena ZOR.

Pritožbo tožnika je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih povdarja, da do razdora pogodbe dne 21.4.1987 zaradi tožnikovih ravnanj po odstopni izjavi sploh ni prišlo, kar je bistvenega pomena za sporno zadevo, ker tožnik veže ugotovitveni zahtevek na navedeni datum, ostali zahtevki pa so vezani na ugotovitveni zahtevek.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremenita tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da se obe odločbi razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je drugostopno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni upoštevalo pritožbenih navedb, s katerimi je tožnik prvostopnemu sodišču očital, da se je sklicevalo na navedbe pravdnih strank povzete v prejšnji svoji odločbi, ki pa je bila razveljavljena. Bistveno so bile nadalje kršene procesne določbe, ker je predsednica senata prvostopnega sodišča na glavni obravnavi tožniku vrnila vlogo, ki jo je ta predložil. Kršitev iz 1. odst. 354. člena v zvezi s 1. odst. 375. člena ZPP je bila v postopku pred

sodiščem druge stopnje storjena tudi zato, ker prvostopna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in o pravnorelevantnih listinah, na kar je tožnik opozoril že v pritožbi, vendar pa drugostopna sodba o teh pritožbenih navedbah nima razlogov. Enako niso bile upoštevane tudi pritožbene navedbe, v katerih se je tožnik skliceval na izpovedbe prič ... , iz katerih izhaja, da se je tožena strank na kooperante obračala z zamudo, in ki jih prvostopno sodišče ni pravilno dokazno ocenilo. Drugostopno sodišče je navedlo, da je prvostopna sodba v preostalem delu res vprašljiva, vendar pa je kljub temu ni razveljavilo. Zmotno je bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Tožnik je svoje pogodbene obveznosti izpolnil, tožena stranka pa svojih ni. Izdelala je le nekaj 10 kosov gorilnikov, vendar nobenega do v aneksu določenega roka 31.3.1987. Ker je sodišče ugotovilo, da je bila sporna pogodba razdrta kasneje - v letu 1989, bi moralo ugoditi tožbenemu zahtevku tako, da bi ugotovilo, da je sporna pogodba prenehala veljati v letu 1989, kar je manj, kot pa če bi ugotovilo, da je prenehala veljati 21.4.1987, kot je bilo v tožbenem zahtevku sicer zahtevano.

Revizija je bila v skladu z določilom 3. odst. 390. člena ZPP vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V pritožbi navedena in v reviziji ponovno zatrjevana okoliščina, da se je prvostopno sodišče sklicevalo na navedbe strank iz razveljavljene sodbe, na pravilnost odločb sodišča prve in druge stopnje ni mogla vplivati. Zato v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jo drugostopno sodišče zagrešilo zato, ker teh pritožbenih navedb ni upoštevalo (1. odst. 354. v zvezi s 1. odst. 375. člena ZPP), ni mogla biti storjena. Prvostopno sodišče namreč svoje odločitve ni oprlo na navedbe pravdnih strank temveč v skladu z določilom 4. člena ZPP na neposredno izvedene dokaze, ki jih je v razlogih sodbe ocenilo. Revident tudi ne more uspeti z očitkom, da drugostopno dodišče ni upoštevalo pritožbene navedbe, da je prvostopno sodišče tožniku procesno nepravilno vrnilo njegovo vlogo. Drugostopno sodišče je podvomilo v obstoj te okoliščine, saj ni bila z ničimer dokazno podkrepljena. Ker je pravilno ugotovilo, da v vlogi, ki naj bi jo sodišče vrnilo tožniku, ta le ponavlja svoje že prej podane navedbe, pa je lahko utemeljeno zaključilo, da očitana procesna kršitev že samo iz tega razloga ni mogla biti zagrešena.

Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitve prvostopnega sodišča, da sta po odstopni izjavi z dne 20.4.1987 pogodbeni stranki še vedno sodelovali v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi, pri čemer je tožnik izpovedal, da ob odstopni izjavi ni imel interesa, da se pogodba zares razdre, zato je s toženo stranko še naprej sodeloval, po odstopni izjavi pa je od tožene stranke tudi sprejemal provizijo od prodanih izdelkov. Zato je materialnopravno utemeljeno zaključilo, da sporna pogodba ni mogla biti razdrta dne 21.4.1987 (dan, ko je tožena stranka prejela navedeno odstopno izjavo). Ker je tožnik vezal tudi nadaljnja svoja zahtevka (za prepoved nadaljnje proizvodnje in prodaje predmeta licence - gorilnikov in za vrnitev tehnične dokumentacije) na prvo uveljavljani zahtevek (za ugotovitev, da je sporna pogodba prenehala veljati navedenega dne), sta bili sodišči prve in druge stopnje dolžni ocenjevati vse tožnikove zahtevke v okviru njegovih navedb, da je sporna pogodba prenehala veljati na podlagi navedene odstopne izjave, ker tožena stranka v roku ni izdelala 1000 kosov gorilnikov. Stališče tožnika v reviziji, da bi bilo v primeru, če bi sodišči ugotovili, da je do razveljavitve sporne pogodbe prišlo kasneje - v letu 1989, ugodeno njegovemu zahtevku v manjšem obsegu, kot pa je zahteval, namreč tudi ni pravilno. Drugostopno sodišče ima prav, da bi bilo v tem primeru razsojeno o nečem drugem in bi bilo zato kršeno načelo vezanosti sodišča na tožbeni zahtevek (2. člen ZPP). Tožnik je namreč kot nadaljnji razlog za prenehanje sporne pogodbe navajal povsem drugačno okoliščino, da naj bi namreč tožena stranka v letu 1989 celo prenehala s proizvodnjo in prodajo predmeta licence, - torej je zatrjeval povsem drugačno dejansko podlago, ki bi zato zahtevala tudi drugačno materialnopravno obravnavanje sporne zadeve; zato bi te njegove navedbe terjale tudi ustrezno oblikovanje novega - drugačnega zahtevka. Ker tega ni storil, sta bili obe sodišči dolžni obravnavati tožbene zahtevke le v okviru prvotno uveljavljane okoliščine - navedene odstopne izjave.

Glede na povedano so bili torej pravnomočno zavrnjeni vsi tožnikovi zahtevki zgolj iz razloga, da sporna pogodba ni mogla biti razdrta dne 21.4.1987. Zato je drugostopno sodišče utemeljeno zavrnilo, kot pravno nepomembne za ta spor, pritožbene navedbe, da iz listin in izpovedb prič izhaja, da je do zamude pri izpolnjevanju sporne pogodbe oz. kasneje celo do ustavitve proizvodnje prišlo po krivdi tožene stranke. S tem v zvezi uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. člena v zvezi s 1. odst. 375. člena ZPP, ki jo tožnik uveljavlja v reviziji, torej tudi ne obstaja. Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno. V postopku pred sodiščema prve in druge stopnje namreč tudi ni bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke. 2. odst. 354. člena ZPP, na katero revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti (člen 393 ZPP).


Zveza:

ZOR člen 124. ZPP (1977) člen 2.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xODEx