Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7648cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 115/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019izbrisna tožba - prodajna pogodba - razveljavitev pogodbe - sodna razveza pogodbe - pravnomočna sodna odločba - načelo kavzalnosti - zemljiškoknjižni postopek - pogoji za vknjižbo - načelo formalnosti - načelo formalne legalitete - materialni pogoj - formalni pogojiStališče sodišč nižjih stopenj, da bi morala tožnica, ker je do razveljavite kupoprodajne pogodbe s pravnomočno sodno odločbo prišlo že pred vknjižbo tožencev v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavnost listine, ki je bila podlaga za vpis, uveljavljati že v zemljiškoknjižnem postopku, saj je v poznejšem postopku z izbrisno tožbo s tem ugovorom prekludirana, je zmotno. Pravnomočen zemljiškoknjižni sklep namreč udeležence postopka zavezuje le glede tistih vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v zemljiškoknjižnem postopku, torej glede formalnopravnih vprašanj vknjižbe. Ugovor, da je pravni posel razveljavljen oziroma razvezan, pa pomeni ugovor materialne narave, zato se o teh vprašanjih razpravlja v pravdnem in ne v zemljiškoknjižnem postopku.
VSRS Sodba in sklep II Ips 103/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019poslovna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - dejanska podlaga zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno bremeEdini način, da dejstva najdejo pot v dejansko podlago sodbe, je prek navedb strank v skladu s 7., 180. in 212. členom ZPP.
VSRS Sklep in sodba II Ips 246/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost države - kazenski postopek - vložitev obtožnice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - revizija kot prepis pritožbe - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijePonavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
VSRS Sodba II Ips 135/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019premoženjsko zavarovanje - stanovanjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovalna vrednost - zavarovanje na novo vrednost - zavarovalni pogoji - razlaga spornih določil - jezikovna razlaga - logična razlaga - višina zavarovalne vsote - podzavarovanje - razlaga v korist druge pogodbene stranke - dopuščena revizijaZavarovanje na novo vrednost zavarovalcu očitno vzbuja zaupanje, da zavarovalna vsota ne odstopa od zavarovalne vrednosti in zato ne pričakuje, da bi ga lahko zadele posledice podzavarovanja. Že z jezikovno razlago izraza „nova“ vrednost pridemo navzkriž s temeljnim konceptom podzavarovanja, saj se vrednost ob začetku zavarovalne dobe in vrednost ob kasnejši točki v času lahko razlikujeta, zavarovanje na novo vrednost pa naj bi zavarovalcu nudilo varnost prav s svojim prilagoditvenim elementom prihodnjim razmeram. Čeprav OZ v 960. členu ureja podzavarovanje in posebni pogoji v splošnih določbah prav tako opisujejo, na kakšen način razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo posledično vpliva na izplačilo zavarovalnine, pa določbe o zavarovanju na novo vrednost-standard iz poglavja C obravnavanih posebnih pogojev povprečnega zavarovalca zavedejo do te mere, da je prepričan, da bo dobil škodo povrnjeno do višine zavarovalne vsote iz zavarovalne police. Revizijsko...
VSRS Sodba III Ips 41/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.07.2019pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika v prevzem dolga - pravna podlaga pogodbe - prezadolženost prevzemnika dolga - ničnost - pristop k dolgu - dejanski koncern - zavarovanje terjatve - vračilo menicPosledica dejstva, da dolg prevzame prevzemnik, ki je ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolžen, je urejena v določbi drugega odstavka 429. člena OZ. Če upnik v takem primeru ni vedel in ni bil dolžan vedeti za prevzemnikovo prezadolženost, prejšnji dolžnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu. To pomeni, da podlaga pogodbe o prevzemu dolga za primer, da je prevzemnik prezadolžen, ni prepovedana.
VSRS Sodba III Ips 29/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.07.2019podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok - posledice odstopa od pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pozitivni pogodbeni interes - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku - dopuščena revizijaPogodbeno določilo drugega odstavka 16. člena Pogodbe daje strankama možnost, da vsaka od njiju pogodbo brez razloga kadarkoli odpove z odpovednim rokom, to možnost pa je toženka tudi izkoristila. Taka odpoved pogodbe ima enake posledice kot odpoved časovno neomejenega pogodbenega razmerja po določbi 333. člena OZ. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok. Stranki sta s tem prosti svojih obveznosti.
VSRS Sklep I Up 125/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.07.2019mednarodna zaščita - zavrženje tožbe - zapustitev azilnega doma - evidentiranje prisotnosti - izhod z dovolilnico - ugoditev pritožbiKer sodišče prve stopnje v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno z okoliščino, da je toženka pritožniku izdala dovolilnico za prebivanje izven azilnega doma, svojo napako v zvezi z evidentiranjem pritožnikove prisotnosti pa je toženka izrecno priznala, je utemeljen pritožbeni očitek, ki se nanaša na razloge sodišča prve stopnje v zvezi z (ne)obstojem pritožnikovega pravnega interesa, zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma.
VSRS Sodba I Ips 65803/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.07.2019kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlaga zakona - alternativna dispozicija - potencialna nevarnost - ogrozitev - konkretna nevarnost - sovražni govorVložnik utemeljeno navaja, da je uporaba groženj, zmerjanja ali žalitev v primeru, da so te oblike podane javno zaradi spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, po svoji intenziteti enakovredne zakonskemu znaku potencialne ogrozitve javnega reda in miru, zato je treba zakonsko besedilo v tem delu razlagati tako, da sta dodatna pogoja postavljena alternativno in ne kumulativno. Iz zakonskega besedila prvega odstavka 297. člena KZ-1 je razvidno, da mora biti podana zgolj potencialna in ne konkretna možnost ogrožanja ali motenja javnega reda in miru. Ne zahteva se, da bi do neposredne ogrozitve dejansko tudi prišlo, ampak zadošča, da je dejanje po vsebini, naravi, kraju ali drugih okoliščinah v katerih je bilo storjeno, sposobno povzročiti konkretno nevarnost, ki se kaže v ogrozitvi oziroma motenju javnega reda in miru. Gre za potencialno, abstraktno - konkretno ogrožanje, tako da ni treba, da je konkretna nevarnost dejansko nastopila, pač pa mora...
VSRS Sklep I Up 90/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019mednarodna in subsidiarna zaščita - priznan status subsidiarne zaščite - mladoletni prosilci - prosilec iz Afganistana - glavna obravnava v upravnem sporu - opustitev predlagane glavne obravnave - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločanje v sporu polne jurisdikcije - sodni nadzor - delitev oblasti - učinkovito sodno varstvo - oblikovanje izreka - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbiDoločba prvega odstavka 75. člena člena ZMZ narekuje odločanje po opravljeni glavni obravnavi vselej, ko upravno sodišče ugotovi pomanjkljivosti v ugotovljenem dejanskem stanju. Medtem ko dolžnost oprave glavne obravnave po ZUS-1 v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja izhaja iz tožbenih navedb o napakah dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijani upravni akt (s temi navedbami je prek samostojnega tožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vzpostavljen spor med strankama glede dejanske podlage sprejete odločitve), pa obravnavana določba ZMZ določa drugo izhodišče za dolžnost izvedbe glavne obravnave. To je v že opravljeni presoji sodišča, s katero je potrjeno, da v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno ali je nezadostno ugotovljeno. Pri tem ZMZ ne določa nobenih omejitev, kar pomeni, da je ugotovitev o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju lahko posledica drugih kršitev. Obravnavano določbo ZMZ je zato treba...
VSRS Sklep I Up 45/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019zavrženje tožbe kot prepozne - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - sprememba tožbenega zahtevka - izpodbojna tožba - tožba na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta - ugoditev pritožbiSprememba tožbene zahteve, naj sodišče namesto odprave izpodbijanega akta ugotovi njegovo nezakonitost, ne pomeni vložitve nove tožbe, v zvezi s katero bi sodišče lahko ugotavljalo njeno pravočasnost. Gre le za tožnikovo spremembo opredelitve tožbene zahteve glede na učinek, ki ga želi doseči. Tožbeni predlog je sicer ena izmed sestavin tožbe, vendar njegova sprememba med postopkom še ne pomeni, da je zoper izpodbijani akt vložena nova tožba. Nenazadnje ima tožnik možnost, da v tožbi postavi več zahtev iz 33. člena ZUS-1, pa to ne pomeni, da je vložil več različnih tožb zoper isti izpodbijani upravni akt.
VSRS Sklep X Ips 156/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - ukrepi Programa razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - standard obrazloženosti sodne odločbe - neizvedba glavne obravnave - opredelitev do dokaznih predlogov - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev revizijiIz obrazložitve prvostopenjske odločitve v upravnem sporu mora biti razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in njegove pravne subsumpcije pod uporabljene norme materialnega prava. V vsakem primeru mora biti jasno razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih opredelilo, kar vse je sestavni del pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave. S tem se torej povezuje potreba po argumentiranem stališču sodišča o razlogih za odločitev z opredelitvijo do bistvenih navedb strank v postopku. Na podlagi obrazložitve mora biti možna presoja o razumnosti sprejete odločitve. Stranka ima v upravnem sporu pravico predlagati dokaze v svojo korist, nima pa pravice, da so vsi predlagani dokazi tudi izvedeni. Procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni...
VSRS Sklep I Up 67/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019mednarodna zaščita - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pravni interes - časovna omejitev - tožbeni ugovor o neustavnosti zakonske ureditve - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbiV obravnavanem primeru gre za izpodbijanje časovne omejitve izdanih začasnih dovoljenj za prebivanje, pa tudi za uveljavljanje neustavnosti zakonske ureditve, na kateri temelji izpodbijana odločitev, ki pa lahko (v primeru meritorne presoje sodišča) vodi do spremembe pravnega položaja tožnikov. Uveljavljanje takšnih (ustavnopravnih) ugovorov po presoji Vrhovnega sodišča vzpostavlja dolžnost sodišča, da presodi skladnost zakonske norme, ki je podlaga za odločitev v konkretnem sporu, z Ustavo. Šele če na podlagi tako opravljene presoje meni, da je norma ustavnoskladna, jo lahko uporabi in razsodi v zadevi. Prav tako presojo (presojo vsebinske (ne) utemeljenosti tožbe) je opravilo sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa (v pravilnost katere se Vrhovno sodišče ne spušča). To pa pomeni, da je izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v nasprotju z razlogi zanj (procesna odločitev v izreku je obrazložena z razlogi za zavrnitev tožbe),...
VSRS Sodba X Ips 22/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019sprememba gradbenega dovoljenja - pravnomočno gradbeno dovoljenje - naklon strehe - lokacijski pogoji - sprememba lokacijskih pogojev - sodba presenečenja - uporaba druge pravne podlage - potrebna skrbnost - pravica do izjave - dopuščena revizijaSprememba naklona strehe pomeni spremembo lokacijskega pogoja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1. Sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 pomeni izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo.
VSRS Sklep II DoR 147/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.06.2019dopuščena revizija - potrdilo o pravnomočnosti - vezanost na pravnomočno sodboRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče glede na potrdilo o pravnomočnosti vezano na sodbo P 1698/2010-II z dne 13. 6. 2013.
VSRS Sodba II Ips 67/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.06.2019služnostna pravica - stvarna služnost - varstvo služnostne pravice - konfesorna tožba - odstranitveni zahtevek - prepoved bodočih motilnih dejanj - sprememba tožbe - prekluzija navajanja dejstev - poprava tožbeS konkretizacijo in omejitvijo prvotno postavljenega splošnega zahtevka na opuščanja vseh dejanj, s katerimi bi tožena stranka ovirala nemoteno uporabo hodnika in vhoda za potrebe dostopanja strank in osebja tožeče stranke, ni niti spremenjena istovetnost zahtevka, niti ni zahtevek povečan, ali morebiti celo uveljavljen drug zahtevek poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP, ki v teh okvirih opredeljuje spremembo tožbe). Dejansko gre celo za omejitev tožbenega zahtevka - na konkretizacijo le ene vrste ravnanj, ki jih je tožena stranka dolžna v bodoče opuščati. Res se v skladu z 219. členom SPZ stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (civiler uti). Stvarne služnosti se morajo zaradi primarnosti lastninske pravice na služeči nepremičnini utesnjevati, vendar le kolikor dopuščata njihov namen in narava. V izpodbijani sodbi pa je bilo takšno pravno tehtanje pravilno opravljeno. Dejanske ugotovitve sodišč (nanizani sporni...
VSRS Sodba II Ips 172/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2019revizija - razlogi za revizijo - revizija kot prepis pritožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje odgovora na tožboRevizija je samostojno in izredno pravno sredstvo. Z njo se izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji, zato se od revidenta zahteva, da obrazloženo in konkretizirano izpodbija te razloge. Gola ponovitev pritožbenih navedb tem zahtevam praviloma ne zadošča in ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku.
VSRS Sklep II Ips 339/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2019odgovornost za škodo - odgovornost imetnika psa - ugriz psa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvihPritožbeno sodišče (in pred tem tudi že sodišče prve stopnje) bi se glede na dejanske ugotovitve moralo opredeliti do odločilnega vprašanja, kdo je bil v konkretnem primeru imetnik psa in kot tak dolžan poskrbeti za ustrezen nadzor nad njim. Ker se ni, je obrazložitev izpodbijane sodbe do te mere nezadostna, da je zaradi njene pomanjkljivosti (pomanjkanja ali odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih) onemogočen njen preizkus in je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
VSRS Sodba in sklep II Ips 159/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2019premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - dobrovernost pridobitelja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - materialno procesno vodstvo - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijeSodišče prve stopnje je v okviru materialnega procesnega vodstva opozorilo stranke, da bo pravno podlago za odločitev tvoril tretji odstavek 72. člen SPZ. Tožnica je lahko spoznala, na podlagi katerih pravnoodločilnih dejstev bo sodišče odločilo. Za konkretno presojo je ključno, da tožnica ni uspela izpodbiti domneve o dobrovernosti druge toženke. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
VSRS Sodba II Ips 2/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2019stavbna pravica - pridobitev stavbne pravice - družbena lastnina - pravica uporabeV času družbene lastnine je bilo imetništvo pravice uporabe na zemljišču dejansko/praktično predpogoj za gradnjo stavbe v skladu z zakonom na zemljišču, ki je v družbeni lastnini (oziroma za pridobitev/veljavnost ustreznih upravnih dovoljenj za gradnjo stavbe na družbeni lastnini). To pomeni, da tožnik, ki je zgradil na družbeni lastnini sporni prizidek brez pravice uporabe zemljišča in brez upravnih dovoljenj za gradnjo, ni dokazal ne derivativne ne originalne pridobitve lastninske pravice na spornem prizidku. Zgolj ustni dogovori o dovoljeni gradnji v okviru sklenjene najemne pogodbe namreč ne pomenijo pridobitev lastninske pravice na spornem prizidku.
VSRS Sklep VIII DoR 127/2019-8Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - premestitev - uvrstitev v plačilni razredRevizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec po prvem odstavku 20. člena ZSPJS pri premestitvi na novo delovno mesto upoštevati vse plačne razrede napredovanja na prejšnjem delovnem mestu ali le vsa napredovanja dosežena v nazivu.

Izberi vse|Izvozi izbrane