Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7497cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X DoR 318/2018-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.05.2019dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odprava upravne odločbe - ponovno odločanje o zahtevi - molk organa - nastop fikcije - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unijeRevizija se dopusti glede vprašanj: - Ali in kdaj nastopi fikcija odobritve predlagane pridobitve kvalificiranega deleža iz 5. točke 58. člena Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) oziroma fikcija pozitivne odločbe iz enajstega odstavka 483. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), če je pravočasno izdana zavrnilna odločba v upravnem sporu odpravljena in mora pristojni organ ponovno odločiti o zahtevi? - Ali sme nacionalno sodišče na prvo vprašanje odgovoriti, ne da bi pred tem na Sodišče Evropske unije naslovilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage 5. točke 58. člena Direktive Solventnost II?
VSRS Sodba III Ips 2/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.05.2019prepoved vračila vložka - prikrito vračilo vložka delničarju - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - dobra vera - ničnost pogodbeTreba je ločiti vprašanji, kdaj gre za prepovedano vračilo vložka in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. V pravni posel med družbo in tretjo nepovezano osebo, ki pomeni prepovedano vračilo vložka, ker po ekonomskih učinkih pomeni prenos premoženjske koristi z družbe na njenega delničarja, lahko posežemo le s pravili obligacijskega prava. Tožena stranka (v konkretnem primeru banka) v razmerju do prve tožnice in drugega tožnika ter kapitalskih vprašanj v njuni zvezi predstavlja tretjo nepovezano osebo, ki je ne zavezuje prepoved vračila vložka in jo je v pravnem prometu praviloma treba varovati. Če oseba izpolni obveznost druge osebe, imetnika poplačane terjatve pri tem praviloma ne obremenjujejo razlogi, zaradi katerih je prva oseba izpolnila obveznost druge osebe. To pa zgolj izjemoma ne velja v primerih, ko prejemnik izpolnitve le-to sprejme, čeprav ve ali je očitno in bi zato moral vedeti, da je pogodbena stranka, ki je plačala...
VSRS Sklep I R 67/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.2019določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - izločitev sodnika - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predlogaMorebitne subjektivne okoliščine na strani posamezne sodnice so lahko kvečjemu razlog za njeno izločitev in ne krhajo objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.
VSRS Sklep II Ips 36/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.2019izvršilni naslov - izročitev in izpraznitev nepremičnine - solastnina - nerazdeljena nepremičnina - načelo formalne legalitete - varstvo lastninske pravice - dopuščena revizijaIzvršilno sodišče je v primeru, ko odloča o izvršbi, ki je predlagana na podlagi izvršilnega naslova, na ta izvršilni naslov vezano (načelo formalne legalitete). To pomeni, da izvršilnega varstva na njegovi podlagi ne more odreči, niti ne more ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti. V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga izselitev iz celotne nepremičnine. Če se dolžnik s takšnim naslovom ni strinjal, bi ga moral izpodbijati s pritožbo zoper sklep, s katerim mu je bila izselitev naložena. Ne more pa (materialnopravni) pravilnosti izvršilnega naslova ugovarjati v postopku, v katerem se odloča o njegovi izvršitvi. V primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo v uporabo tretji osebi, potrebno soglasje vseh solastnikov. Zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na...
VSRS Sklep VIII DoR 81/2019-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.05.2019predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odmera vdovske pokojnine - ponovna odmera pokojnine - notranji odkupRevizija se dopusti glede vprašanja ali lahko vdova uveljavlja ponovno odmero pokojnine za zavarovanca, pokojnega moža, in posledično odmero vdovske pokojnine po tem, ko se je postopek o ponovni odmeri pokojnine, ki ga je začel zavarovanec, pravnomočno končal zaradi njegove smrti in je bil posledično izdan pravnomočen sklep o ustavitvi postopka.
VSRS Sklep Uv 1/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.05.2019volitve v Evropski parlament - volilni spor - dovoljenost pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija - glasovnica - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1Z izpodbijanim dopisom Državne volilne komisije (DVK), ki ga je podpisal njen predsednik, ni bilo odločeno o nobenem vidiku pritožnikove volilne pravice, ampak je bila zgolj pojasnjena vsebina glasovnice, določena v 20. členu ZVPEP, ki med drugim vsebuje zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki listi pa tudi zaporedne številke ter imena in priimke kandidatov. Dopis tako v formalnem smislu ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v a priori volilnem sporu in zahtevati njegovo odpravo. Tudi po vsebini ne gre za akt, ki bi se nanašal na postopek kandidiranja oziroma ki bi pomenil odločanje v tej fazi uresničevanja volilne pravice. To ne izhaja niti iz pritožnikove vloge, saj ni sporno, da je bila pritožnikova lista kandidatov potrjena in to z vsebino, ki je določena v prvem odstavku 51. člena ZVDZ, torej z osebnimi podatki kandidatov, med katerimi so navedeni stopnja izobrazbe, naziv izobrazbe, strokovni ali znanstveni...
VSRS Sklep II Ips 51/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.04.2019socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - odstop od sodne prakse - dopuščena revizijaOčitno je, da rešitev, kakršna je vsebovana v izpodbijanih odločbah, posega ne le v človekove pravice nasprotnega udeleženca, marveč tudi v človekove pravice ostalih varovancev oddelka. Vsebina te rešitve namreč je, da se v zavod namešča nasilna, nemirna in lahko razdražljiva oseba, ki je že poskusila zadaviti drugega varovanca. Ker je zavod prenatrpan in kadrovsko podhranjen, ta nima druge možnosti, kakor da takšno osebo namesti v jedilnico z dnevnim prostorom, kjer je vrh tega že nameščena postelja druge varovanke. Odločitev sodišča ne sme biti takšna, da bi na ustavno nedopusten način posegala v kakšno človekovo pravico. Veljati mora ravno nasprotno: sodniško pravo mora uresničevati človekove pravice. V obravnavani zadevi izpodbijana rešitev, ki sledi stališčem dosedanje sodne prakse ne samo ne ščiti človekovih pravic, marveč jih resno ogroža. Ta nevzdržnost zato v konkretni zadevi terja odstop od dosedanje sodne prakse in iskanje rešitve za...
VSRS Sklep I Kr 37340/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.04.2019predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sojenjaPri odločanju ESČP je pomemben predvsem videz nepristranskosti. V zadevi Kinsky proti Češki z dne 9. 2. 2012 je ESČP izrecno presodilo, da ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi na navzven jasno razvidno. Ni dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična. Pri tej presoji je stališče pritožnika, ki zatrjuje pristranskost sodnika, pomembno, a ne odločilno, saj mora biti dvom o pristranskosti sodnika objektivno utemeljen. Da se lahko ugotovi, ali so pritožnikovi strahovi glede nepristranskost objektivno utemeljeni, je treba videz preverjati glede na objektivna dejstva, na katerih temelji.
VSRS Sklep I Up 6/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.04.2019dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbeSklep, s katerim je bilo odločeno o tem, da se postopek za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku zaradi tam navedenih kaznivih dejanj, predstavlja zgolj procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnika. Edini pravni učinek takega sklepa je v tem, da do nastopa v njem predvidenih okoliščin upravni postopek pred toženo stranko ne teče in da se v tem času ne izvršujejo procesna dejanja ter ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje. Tako sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1 (prav tako navedeni sklep ni eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu; 5. člen ZUS-1).
VSRS Sklep I Up 9/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.04.2019stroški upravnega spora - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)Pritožba zoper sklep v upravnem sporu je dovoljena le, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Ker ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Posledično sklicevanje na ureditev v drugih zakonih, ki takšne pritožbe dopuščajo, ni mogoče (npr. ZPP, ki se ga v upravnem sporu v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače).
VSRS Sklep I Up 13/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.04.2019mednarodna in subsidiarna zaščita - razlogi preganjanja - krvno maščevanje med Hazari in Afganistanci - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi veroizpovedi - sklicevanje na sodbo SEU - resna škoda - resna in individualna grožnja - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbiČim bolj je prosilec sposoben izkazati individualno prizadetost, da ga grožnje posamično zadevajo zaradi elementov, ki so značilni za njegov položaj, tem nižja stopnja samovoljnega nasilja bo zadoščala, da se mu prizna pravica do subsidiarne zaščite. Razlogi o odločilnem dejstvu, torej o stopnji samovoljnega nasilja, ki bi pritožniku samo zaradi navzočnosti na ozemlju (oziroma njegovemu delu), na katerem obstaja nasilje, utegnilo povzročiti resno škodo, niso jasni. Nejasnost razlogov izpodbijane sodbe glede pojma samovoljnega nasilja pomeni, da je možnost preizkusa izpodbijane sodbe v tem delu izključena, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1.
VSRS Sodba X Ips 19/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.04.2019dopuščena revizija - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - izbira ministra - odločba o izbiri - obrazloženost odločbe - javni natečaj - strokovna usposobljenost kandidata - diskrecijaDirektor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) se izbere v postopku (rednega) javnega natečaja in ne po določbah ZJU, ki se nanašajo na poseben javni natečaj. Minister ima pooblastilo, da med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za direktorja, izbere določenega kandidata, vendar izbire ne opravi politično, pravno nevezano, to je brez upoštevanja največje kandidatove strokovne usposobljenosti. S tem ko je zakonodajalec določil sredstvo, ki omogoča sodni nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo odločbe o izbiri, je neizbranemu kandidatu pripoznal tudi pravno varovani interes, ki ga iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU namesto s pritožbo lahko zaščiti s sprožitvijo postopka sodnega varstva. V skladu s 3. točko navedene določbe v njem lahko uveljavlja, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata.
VSRS Sklep II DoR 163/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2019nepopoln predlog za dopustitev revizije - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - prijava terjatve v stečaju - sprememba tožbe - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - jamčevanje za napake - prenehanje terjatve - trditvena podlaga - zavrženje predloga za dopustitev revizijeAli so vsebinski pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke (drugi odstavek 367a. člena ZPP). Njegove obvezne sestavine določa zakon (četrti odstavek 367b. člena ZPP). Formalne zahteve so stroge in tem predlagatelj ni zadostil, saj ni postavil izrecnega pravnega vprašanja, glede katerega naj se revizija dopusti, prav tako pa ni natančno in konkretno navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče druge stopnje glede na ponujeno trditveno podlago napačno uporabilo. Toženec sicer omenja pravilo iz 265. člena ZFPPIPP, ampak v resnici ne kot očitek, ki bi lahko ustrezal revizijskemu razlogu, marveč bolj kot izhodiščno trditveno zasnovo, kakršna sodi v procesne vloge, naslovljene na sodišče prve stopnje. Iz ponujenega gradiva pa ne izhaja, da bi doslejšnja trditvena podlaga od sodišča sploh terjala presojo v luči 265. člena ZFPPIPP. Tožnik namreč predlogu za dopustitev revizije ni priložil ravno 4. strani sodbe...
VSRS Sodba II Ips 48/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2019povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - pojem nevarne stvari - padec med hojo - padec na klančini - objekt v javni rabi - kršitev predpisov - opustitev delodajalca - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - vmesna sodbaHoja po stopnicah (ali klančinah) pomeni vsakodnevno aktivnost, zato ne pomeni nevarne dejavnosti, same stopnice ali klančine pa tudi ne nevarne stvari. Ugovor tožbenemu zahtevku po temelju sicer vključuje ugovor delne sokrivde, vendar pa mora takšen ugovor v skladu z razpravnim načelom (7. člen ZPP) nujno temeljiti na ustreznih trditvah. Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera.
VSRS Sodba II Ips 211/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2019lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - družbena lastnina - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - odplačna pridobitev lastninske pravice - državna lastnina - lastnina občinPogoji za ex lege pridobitev lastninske pravice občine po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SZKZ) so štirje: 1) da je šlo za kmetijska zemljišča; 2) da so bila ob uveljavitvi ZSKZ še v družbeni lastnini; 3) da ležijo na območju občine in 4) da so bila 6. aprila 1941 v lasti občine.
VSRS Sodba II Ips 71/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2019neupravičena pridobitev - prikrajšanje in obogatitev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - direktor družbe - zakonito zastopanje - hrvaško pravo - zloraba pooblastil - predpogodba - pasivna stvarna legitimacija - prekoračitev pooblastila - notranja omejitev pooblastil - spregled pravne osebnosti - civilni delikt - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo vzajemnosti dajatev - prevalitev procesnega dokaznega bremena - dokazna ocena - pritožbena novota - razpravno načeloDejanja zakonitih zastopnikov družbo v razmerju do tretjih zavezujejo; družba se svoje odgovornosti ne more razbremeniti na primer s sklicevanjem na določbe o prekoračitvi pooblastil (72. člen OZ). Notranje omejitve pooblastil za tretje osebe namreč ne veljajo. Splošna pravila o učinkih zakonitega zastopanja pa ne morejo izključiti sleherne obligacijske odgovornosti posameznika, ki je navzven ravnal kot zakoniti zastopnik družbe, če je s svojim ravnanjem udejanjil prvine kakšnega drugega obligacijskopravnega zakonskega dejanskega stanu. Tipična primera te vrste sta civilni delikt in kvazidelikt, ko zakoniti zastopnik družbe svoj položaj zlorabi ter v resnici ne ravna v korist družbe, ampak ga vodijo lastni nepošteni interesi, ki drugemu hkrati povzročijo prikrajšanje.
VSRS Sodba X Ips 94/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.04.2019dovoljena revizija - vrednostni kriterij - obračun komunalnega prispevka - obračunsko območje komunalne opreme - javna komunalna infrastruktura - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - exceptio illegalis - občinski odlok - vezanost tožene stranke na pravno mnenje in stališča upravnega sodišča - vsebina izreka sodbe - novejša sodna praksa - pravna varnost - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiTožena stranka bi morala pri presoji, ali odmeriti komunalni prispevek in s tem zagotoviti priključitev objektov na javno infrastrukturo, uporabiti ZPNačrt tako, da bi kot komunalno opremljene štela le tiste parcele, pri katerih se je priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo lahko izvedla na podlagi izgradnje posameznih priključkov. Če je bilo pred tem za priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo (javno infrastrukturo) treba šele izgraditi dodatne objekte, ki nimajo (več) značilnosti priključka, temveč značilnosti infrastrukture (torej komunalne opreme), navedenih parcel pravno ni bilo mogoče šteti za komunalno opremljene. Obveznost spoštovanja pravnih stališč sodišča v upravnem sporu s strani uprave oziroma drugih organov oblasti, ki so vsebovana v sodbi o odpravi izpodbijanega upravnega akta in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje pristojnemu organu izhaja iz ustavne vloge upravnega sodstva tako z vidika zagotavljanja pravice do učinkovitega sodnega...
VSRS Sklep Dsp 4/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.04.2019pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - razlogi za razveljavitev - pravica do pritožbe - sojenje v razumnem roku - ugotavljanje dejstevIz sklepa o razveljavitvi ni razvidno, da bi pritožbeno sodišče opravilo presojo med pravico do pritožbe in pravico do sojenja v razumnem roku. Prav tako nižjemu sodišču ni dalo napotkov, katera dejanja, ki so zaradi napačne materialno pravne presoje izostala, naj v ponovljenem postopku izvede. Glede na okoliščine primera, ki ne zahteva obsežnejšega ugotavljanja dejstev, lahko navedeno pomanjkljivost odpravi sodišče druge stopnje z dopolnitvijo postopka ter odloči v zadevi.
VSRS Sklep X Ips 16/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.04.2019dopuščena revizija - davčna izvršba na premičnine - skladnost zakona z ustavo - izvršljivost izvršilnega naslova - materialna izčrpanost pravnih sredstev - pravni interes za revizijo - ločeno mnenjeRevident si z revizijo v okviru pomembnega pravnega vprašanja o neustavnosti uporabljene pravne norme, ob odsotnost izrecnih tožbenih ugovorov o neustavnosti uporabljene zakonske ureditve v postopku pred Upravnim sodiščem oziroma ob odsotnosti argumentov v obrazložitvi izpodbijane sodbe o tem, da je uporabljena zakonska norma skladna z ustavo, ne more izboljšati svojega pravnega položaja (doseči razveljavitve izpodbijane sodbe). Drugačno stališče bi pomenilo spregled materialne neizčrpanosti tožbe v upravnem sporu in bi reviziji odvzelo pomen strankinega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodbo, izdano v sporu z nasprotno stranko in v okvirih, določenih s tožbenimi navedbami. Rezultat tega bi bil nedopusten, saj bi revizija po vsebini (formalni pogoj pravnomočno zavrnjene tožbe bi bil sicer izpolnjen) postala izredno pravno sredstvo mimo (ne zoper) pravnomočne sodne odločitve, a z možnostjo vpliva nanje.
VSRS Sodba IV Ips 10/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.04.2019obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - neustavni občinski odlokUveljavljanje prepovedi iz 5. člena ZCes-1 dejansko pomeni nov način nezakonitega omejevanja in celo odvzema lastninske pravice.

Izberi vse|Izvozi izbrane