Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8004cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba X Ips 35/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zahtevek za vračilo presežka ddv - pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca - stečaj davčnega zavezanca - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota - odločba Ustavnega sodiščaČe se zoper revidenta v obravnavanem trenutku ne bi vodil stečajni postopek, bi davčni organ, upoštevaje četrti odstavek 73. člena ZDDV-1, lahko pobotal revidentovo terjatev do države z njegovo obveznostjo in posledično zavrnil zahtevek za vračilo davka. Po začetku stečajnega postopka pa je takšen modsebojen pobot terjatev, ki so nastale pred in tistih, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP izrecno prepovedan, zato bi morala tožena stranka pri odločitvi o revidentovem zahtevku za vračilo presežka upoštevati 264. člen ZFPPIPP. Gre za odraz pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov v stečaju, zaradi česar je dopustnost pobota v stečaju izjema, ki mora biti v zakonu izrecno določena. Ob odsotnosti posebne ureditve, s katero bi zakonodajalec v postopkih zaradi insolventnosti drugače uredil pobot davčnih obveznosti s terjatvami iz naslova popravkov DDV, po presoji revizijskega sodišča tudi za tovrstne obveznosti velja...
VSRS Sklep VIII DoR 291/2019-9Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.01.2020predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predlogaTožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje sporna vprašanja rešilo nezakonito (v predlogu sodbe sodišča druge stopnje sploh ne omenja), oziroma zakaj je zmotno uporabilo materialno pravo. Poleg tega ni navedel nobene odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega sodišča oziroma na neenotno sodno prakso Vrhovnega sodišča.
VSRS Sodba XI Ips 65269/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.01.2020kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - alternativna dispozicija - obstoj utemeljenega sumaKaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 stori (i) kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju, ali (ii) kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem. Ker gre za alternativno določene zakonske znake kaznivega dejanja, kumulativna uresničitev vseh zakonskih znakov ni nujna predpostavka obstoja kaznivega dejanja.
VSRS Sklep II Ips 138/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020postopek po ZMed - objava popravka po ZMed - dovoljenost revizije - novela ZPP-E - zakonska analogija - metode razlage predpisa - predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za dopustitev revizijePoložaj, v katerem rok za vložitev revizije na podlagi določb ZMed ni neposredno urejen, se v bistvenem ujema s položajem, ki je neposredno urejen s prvim odstavkom 367.b členom ZPP (rok za vložitev predloga za dopustitev revizije), saj gre pri obeh primerih za to, da stranka razpolaga s pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki jo želi izpodbiti z izrednim pravnim sredstvom; to pa je hkrati tudi cilj, h kateremu sta usmerjeni vlogi iz primerjanih položajev (dovoljena revizija in predlog za dopustitev revizije). Položaja se torej razlikujeta zlasti v tem, da je vloga iz prvega položaja (predlog za dopustitev revizije) pogoj (seveda nujni, ne pa tudi zadostni) za vložitev pisanja iz slednjega položaja (revizije). Ta razlika ni bistvena in ne onemogoča analogne uporabe prvega odstavka 367.b člena ZPP.
VSRS Sklep II DoR 429/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020dopuščena revizija - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - prerekanje - trditveno breme - nesporna dejstva - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - obstoj pravnomočne sodbeRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali mora upnik v pravdi prerekati ugovor zastaranja, če naj se ta ugovor zavrne, - ali je v okviru trditvenega bremena pravdne stranke, da ponavlja trditve o odločilnih dejstvih, ki jih v pravdi navaja že nasprotna stranka in so med pravdnima strankama nesporne, - ali zastaranje terjatve teče v času, dokler je med upnikom in dolžnikom v veljavi pravnomočna sodba, po kateri je izključen temelj za njeno plačilo.
VSRS Sodba II Ips 32/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razlaga direktive - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - monetarna politika - indični dokaz - neposreden dokaz - verodostojnost priče - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji - nova dejstva in dokazi v revizijiTožnikom kot povprečnim potrošnikom ni bila onemogočena racionalna oziroma preudarna odločitev v zvezi z oceno celotnega stroška najetega kredita. Ker je toženka kot strokovnjakinja na bančnem področju ob sklepanju spornih pogodb ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodben pogoj o prevzemu valutnega tveganja ne more biti nepošten v smislu 3. člena Direktive 93/13 v povezavi s 24. členom ZVPoT.
VSRS Sklep II Ips 270/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - gradnja čez mejo nepremičnine - določitev nove meje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - investitor - nakup nepremičnine na javni dražbi - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - odškodnina za odvzem nepremičnine - kvazi odškodnina - višina odškodnine - subjektivne in objektivne okoliščine - interes udeležencev - presoja dobre vere - tržna vrednost nepremičnine - najemnina - metoda bodočih donosov - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - tržna vrednost zemljiščaV konkretnem primeru ne gre za klasičen primer gradnje na tujem svetu. Mejaša sta kupca zemljišč, na katerih je bila s strani skupnega pravnega prednika - investitorja - zgrajena sporna hiša, ki je s svojim SZ vogalom že tedaj presegla parcelno mejo za 3 m². V tem pomenu, torej kot kvazi odškodninsko posledico že zatečenega dejanskega stanja, je treba razumeti presojo primerne odškodnine iz 47. člena SPZ. Revident je vedel, kaj kupuje, pri čemer je ključno, da je investitorju že tedaj jamčil, da ne bo oviral niti gradnje na sosednji parceli niti njene uporabe ter bo pristal na uskladitev meje "odpovedujoč se kakršnikoli odškodnini." Po mnenju Vrhovnega sodišča ni upravičen do nobene odškodnine; obstoječe dejansko stanje je le naključna posledica neizvedenih (pre)parcelacij, zatrjevana razlastitev pa navidezna. Nepravdni postopek se je tako pokazal le kot naknadna tehnična uskladitev sicer v zasnovi neproblematične čezmejne gradnje.
VSRS Sklep II Up 1/2019-9Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020kaznovanje za žalitev sodišča - žalitev v vlogi - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - svoboda izražanja v sodnem postopkuNavedbe v pisni vlogi morajo biti premišljene, usmerjene v kritiko izpodbijane odločbe in niso namenjene osebnemu obračunavanju z avtorjem izpodbijanega akta. Drugače je lahko na glavni obravnavi, kjer je stranka ali njen pooblaščenec lahko izzvana z izjavami nasprotne stranke, prič, izvedencev ali sodnikov, in zato emocionalno reagira in izjavi kaj, kar je lahko opredeljeno kot žalitev. Če torej v vlogi pooblaščenec žali sodišče ali sodnike, to kaže samo na to, da so take navedbe premišljene, in kot v obravnavanem primeru, z edinim namenom sramotenju sodnic in senata. Po presoji Vrhovnega sodišča ima varstvo ugleda sodišča in sodnic posebno težo in predstavlja vrednoto, ki v obravnavanem primeru opravičuje poseg v svobodo govora. Tudi z vidika javnega interesa je poseg v navedeno pravico upravičen in tudi nujen. Meje svobode govora so v javni komunikaciji nemalokrat presežene, ali pa komaj še na meji sprejemljivega. Notar, kot oseba javnega zaupanja in nosilec...
VSRS Sklep X DoR 210/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020upravni spor - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pravni interes - Državno odvetništvo - zavrženje predloga - dopuščena revizija - brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - sestava in vložitev pritožbe - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbiRevizija se dopusti glede vprašanja ali je po določbi četrte alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti brezplačno pravno pomoč zgolj za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ali pa je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.
VSRS Sklep X Ips 12/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020upravni spor - ponovitev dokazov, že izvedenih v upravnem postopku - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - načelo neposrednosti - enako varstvo pravic - obrazloženost sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - denacionalizacija - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - kulturna dejavnost - namenska raba prostora - dopuščena revizijaDokaznega predloga ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker je bil ta dokaz že izveden v upravnem postopku. Upravno sodišče namreč na podlagi tožbenih navedb preverja tudi pravilnost dejanskega stanja, ki ga je ugotovil upravni organ. Tega pa ne preverja le z dokazi, ki v upravnem postopku niso bili izvedeni, saj je lahko dejansko stanje nepravilno ugotovljeno tudi kadar temelji na zmotni dokazni oceni v upravnem postopku izvedenih dokazov. Če se pomanjkljivost dejanskega stanja kaže kot napačna presoja v upravnem postopku izvedenih dokazov, pa je treba zaradi načela neposrednosti na glavni obravnavi ponoviti njihovo izvedbo. Že zato zgolj dejstvo, da je bil dokaz izveden v upravnem postopku, torej tudi po drugem odstavku 51. člena ZUS-1, ni zadosten razlog za zavrnitev predloga, naj sodišče ta dokaz izvede tudi v upravnem sporu. Sodišče ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo na kontradiktorni glavni obravnavi (vnaprejšnja dokazna ocena). Razlaga,...
VSRS Sklep I Up 186/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020upravni postopek - pristojnost upravnega sodišča - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - izdaja odločbe po uradni dolžnosti - ugotovitvena odločba občinskega organa - zemljiška knjiga - izbris zaznambe - dopustnost tožbe zaradi molka organa - pravni interes - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - opustitev odločanja - pravica do zasebne lastnineTožnika sta zatrjevala nezakonitost opustitve dolžnega ravnanja občinskega sveta, da sprejme odločitev o ukiniti statusa javnega dobra. Ker v tem primeru ne gre za razmerje dveh prirejenih subjektov, je edino sodno varstvo pritožnikov pred nezakonitostjo ravnanja oblastnega organa, ki naj bi posegalo v njune človekove pravice, zagotovljeno v upravnem sporu in ne pred sodiščem splošne pristojnosti. Stališče izpodbijanega sklepa, na katerim temelji zavrženje tožbe, je zato napačno.
VSRS Sodba X Ips 26/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020odmera komunalnega prispevka - program opremljanja stavbnih zemljišč - podlaga za odmero nadomestila - dopuščena revizijaOdmera komunalnega prispevka brez sprejetih podlag z odlokom ni dopustna.
VSRS Sodba I Ips 50818/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.01.2020protipraven odvzem prostosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - vzročna zveza - prisiljenje - kaznivo dejanje prisiljenja - stek kaznivih dejanj - razmerje specialnosti - ugrabitev - obrazloženost sodbe - izločitev dokazov - privilegij zoper samoobtožbo - pouk osumljencu - neformalni razgovor - dvom v verodostojnostKaznivo dejanje prisiljenja je zaradi odnosa specialnosti v navideznem steku s kaznivim dejanjem protipravnega odvzema prostosti, pri katerem storilec oškodovanca s silo ali grožnjo prisili, da trpi odvzem prostosti. Pri tem je kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti prevladujoče, kaznivo dejanje prisiljenja pa izrinjeno kaznivo dejanje.2 S tem ko je obsojenec oškodovanko s fizično silo in z grožnjo z orožjem prisilil, da je v nasprotju s svojo voljo šla z njim do svojega vozila in v vozilo, se z njim vozila do svojega stanovanja ter ostala v stanovanju, dokler ji ni uspelo pobegniti in jo na ta način prisilil, da je ves ta čas trpela odvzem prostosti, je poleg zakonskih znakov kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti izpolnil tudi zakonske znake kaznivega dejanja prisiljenja. Če bi sodišče ugotovilo, da je obsojenec oškodovanki odvzel prostost z namenom, da jo prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi, bi bili podani zakonski znaki kaznivega dejanja ugrabitve...
VSRS Sodba VIII Ips 84/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2020javni uslužbenec - napredovanje v višji plačni razred - usposabljanje - kandidat za policistaV primeru opravljanja usposabljanja kandidatov za policiste za varovanje zunanje meje Evropske unije se to usposabljanje v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom všteva v napredovalno obdobje in se to obdobje ne more enačiti z inštitutom pripravništva.
VSRS Sodba VIII Ips 15/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2020odškodninska odgovornost delodajalca - vojska - skok s padalom - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - prispevek oškodovancaPoškodba tožnice pri skoku s padalom je posledica nesreče pri delu. Tožena stranka je izdala dva ukaza, v katerih je med pripadniki padalske reprezentance SV navedena tudi tožnica. V ukazih je bilo predvideno tudi sodelovanje pripadnikov na civilnem tekmovanju v A. (kjer je prišlo do poškodbe tožnice). V ukazih so bile tožnici določene konkretne naloge, ki jih je morala v zvezi s pripravami in tekmovanji izvesti. Ukaza sta bila podlaga za priprave tekmovanja, udeležba na tekmovanju se je štela v redni delovni čas. Ure udeležbe na tekmovanju ob delovnikih so bile plačane, v dela prostih dnevih so se tekmovalcem kompenzirale. Čas na pripravah in tekmovanjih se je štel kot čas prisotnosti na delu. Tožena stranka je za tožnico sestavila prijavo poškodbe pri delu, tožnici je bil zaradi poškodbe pri delu odobren dalj časa trajajoč bolniški stalež, zaradi poškodbe pri delu pa je bila tožnica tudi invalidsko upokojena. Tožena stranka je uveljavila prakso, da je...
VSRS Sodba VIII Ips 42/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2020letni dopust - bolniška odsotnost - možnost izrabe letnega dopusta - prenos letnega dopusta - odškodninska odgovornost delodajalcaDoločbo četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, po kateri ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta, je treba razlagati tako, da ta določba ne vključuje tudi položaja, v katerem delavec pred potekom obdobja za prenos ni imel dejanske možnosti izvršitve te pravice. Če torej delavec dejansko ni imel možnosti izrabe letnega dopusta tudi do poteka obdobja za prenos, tega lahko še vedno izrabi. Pri tem pa pravica do izrabe letnega dopusta ni neomejena, saj jo je, kot pojasnjeno, tudi SEU, razen izjemoma, omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos. V konkretni zadevi to vprašanje ni relevantno, saj je tožnica po poteku bolniškega staleža v letu 2014 in 2015 spet začela z delom s 1. 12. 2015 (in se kmalu za tem z vprašanji o svojem dopustu obrnila na...
VSRS Sklep X DoR 132/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.01.2020dopuščena revizija - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - glavna obravnava v upravnem sporu - enako varstvo pravicRevizija se dopusti glede vprašanja ali opustitev navedbe razlogov za neizvedbo predlaganih dokazov v obrazložitvi sodbe in s tem povezane neoprave glavne obravnave v upravnem sporu pomeni kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
VSRS Sklep I Up 221/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.01.2020inšpekcijski ukrep - začasna odredba - okoljevarstveno dovoljenje - ireverzibilna škoda - verjetnost uspeha s tožbo - odlog izvršbe - previdnostno načelo - neizkazana težko popravljiva škodaKo gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. V obravnavanem primeru je to le škoda v smislu negativnih posledic izvršitve izpodbijanega akta, ki izhajajo iz pritožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin. Povedano drugače, zgolj posledice, ki so dejansko namen in cilj izrečenega ukrepa, pa čeprav so te ireverzibilne, same po sebi še ne pomenijo težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Drugačna razlaga bi namreč že na splošni ravni vzpostavila učinke, da bi se že sami ukrepi, vsebovani v izreku upravnih aktov, šteli za težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1, za kar pa v zakonu ni podlage.
VSRS Sklep II DoR 531/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.12.2019predlog za dopustitev revizije - ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sklep II DoR 461/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.12.2019dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - odgovornost za delavca - odgovornost delodajalca - predpostavke - obstoj delovnega razmerja - nepremičninski agentRevizija se dopusti glede vprašanja, ali sta nižji sodišči zmotno uporabili določbo drugega odstavka 147. člena OZ, ker sta za uporabo te določbe kot predpostavko zahtevali obstoj delovnopravnega razmerja med prvo in drugo toženko.

Izberi vse|Izvozi izbrane