Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8319cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep III Ips 6/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.02.1993revizija - vrednost spornega predmeta - denarni zahtevek - gospodarski spor - dovoljenost revizije - zamuda pri izpolnitvi obveznosti in posledice zamude - odškodninska odgovornost za škodo zaradi zamudeRevizija v gospodarskem sporu ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 45.000,00 SIT. Za škodo, nastalo upniku zaradi dolžnikove zamude, odgovarja dolžnik po načelu krivdne odgovornosti.
Sodba III Ips 25/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.04.1993neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve - zamudne obrestiPredpostavka za nastanek obveznosti plačila zamudnih obresti po 214. čl. ZOR je nepoštenost. Ta se ne domneva. Tožnik mora nepoštenost toženca zatrjevati in dokazati.
Sodba II Ips 252/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.04.1993dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščineKer tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala, da so se od zadnje sodne določitve preživnine razmere spremenile, je bil tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine utemeljeno zavrnjen.
Sodba II Ips 655/92Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.05.1993lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo - lovska zveza - lovska družinaLovska družina (zveza), ki je pravno veljavno pridobila lastninsko pravico na stanovanju pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, ni zavezanec za prodajo po 112. členu SZ (v zvezi s 117. členom).
Sodba Ur 1/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.05.1993pristojnost SDKSDK je pristojna za odločanje o obveznosti plačevanja denarnih zneskov samo, če gre za davke ali davščine. O premoženjsko pravnih sporih s področja obligacijskih razmerij pa odloča sodišče v pravdnem postopku.
Sodba Ur 27/92Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.05.1993licenčna pogodba - verodostojna listinaZ licenčno pogodbo ni mogoče prenesti več pravic, kot jim ima dajalec licence. Če ta to vendarle stori, licenčna pogodba ni verodostojna listina za knjigovodsko izkazovanje prenosov takšnih pravic.
Sodba Ur 24/92Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.05.1993pristojnost SDKSamo če gre za davek ali drugo davščino je SDK pristojna, da s svojo odločbo naloži zavezancu plačilo. Ne more pa odločati o obveznosti plačila, kadar gre za obligacijsko pravno razmerje. Del kupnine od privatiziranih stanovanj, ki pripada Stanovanjskemu skladu RS, ni davek ali davščina.
Sodba U 1158/92-4Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.07.1993dovoljenje za začasno prebivanjeTožbi je bilo ugodeno, ker nista bili kot sestavni del materialnega prava Republike Slovenije upoštevani mednarodni konvenciji, ker so bila kršena temeljna načela splošnega upravnega postopka in ker dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.
Sodba III Ips 55/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.09.1993stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - naklanjanje ugodnosti upnikom - cesijaAli je podana ena od predpostavk (katerakoli) iz 1. točke 3. odst. 112. člena ZPPSL, je treba presojati glede na situacijo, kakršna je bila ob začetku stečajnega postopka.
Sodba U 762/92-4Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.09.1993ugotovitev meje - mejni ugotovitveni postopek - postopek, zaključen z zapisnikom, ki ni upravni aktMejni ugotovitveni postopek se konča s podpisom zapisnika vseh prizadetih strank (mejašev). Tak zapisnik ni upravni akt, zato zoper njega ni možna pritožba.
Sodba Ur 11/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.10.1993kontrola pravilnosti izplačevanja davkov pravnih oseb, zoper katere se vodi stečajni postopek - nagrada stečajnemu upraviteljuSDK je v okviru interne kontrole upravičena kontrolirati, ali pravna oseba oz. stečajna masa, zoper katero se vodi stečajni postopek, pravilno obračunava in vplačuje davke.
Sodba II Ips 130/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.10.1993licenčna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - vezanost sodišča na zahtevekSodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitve prvostopnega sodišča, da sta po odstopni izjavi z dne 20.4.1987 pogodbeni stranki še vedno sodelovali v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi, pri čemer je tožnik izpovedal, da ob odstopni izjavi ni imel interesa, da se pogodba zares razdre, zato je s toženo stranko še naprej sodeloval, po odstopni izjavi pa je od tožene stranke tudi sprejemal provizijo od prodanih izdelkov. Zato je materialnopravno utemeljeno zaključilo, da sporna pogodba ni mogla biti razdrta dne 21.4.1987 (dan, ko je tožena stranka prejela navedeno odstopno izjavo). Ker je tožnik vezal tudi nadaljnja svoja zahtevka (za prepoved nadaljnje proizvodnje in prodaje predmeta licence - gorilnikov in za vrnitev tehnične dokumentacije) na prvo uveljavljani zahtevek (za ugotovitev, da je sporna pogodba prenehala veljati navedenega dne), sta bili sodišči prve in druge stopnje dolžni ocenjevati vse tožnikove zahtevke v okviru njegovih navedb,...
Sodba II Ips 494/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.10.1993zahteva za varstvo zakonitosti - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otrokaVsebino pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok" določi sodišče v vsakem posameznem primeru posebej. Vendar pri tem ni povsem prosto, saj mora upoštevati okvir, določen v predpisih, ki urejajo družinska razmerja na splošno in roditeljsko pravico posebej. Vsebina teh razmerij posredno opredeljuje tudi pravni standard otrokovih koristi. Pri odločanju o njegovi vsebini je zato potrebno upoštevati vse tiste določbe ZZZDR in konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija - Ur. list SFRJ, št. 15/90 in Ur. list RS, št. 35/92 - Mednarodne pogodbe 9/92), ki ta razmerja urejajo. Dolžnosti staršev do otrok so opredeljene v 102. in 103. členu ZZZDR, po temeljnih določbah ZZZDR pa uživa družina posebno družbeno varstvo (2. člen), starši (oče in mati) pa imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo in s svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (4. člen). Enako so ta razmerja opredeljena v Konvenciji (5., 6. in 7 alinea...
Sodba II Ips 813/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.11.1993oddaja stavbnega zemljišča - oddaja brez javnega razpisaKadar je stavbno zemljišče namenjeno za gradnjo infrastrukturnih objektov, ga je mogoče oddati brez javnega razpisa.
Sklep II Ips 840/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.12.1993udeležba intervenienta - stranski intervenient - revizija stranskega intervenienta - pravočasnostIntervenient ima pravico opravljati vsa pravdna dejanja, vendar v rokih, v katerih bi to lahko storila stranka, kateri se je pridružil.
Sklep II Ips 192/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.12.1993odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v hiši predvideni za rušenjeSodba sodišča druge stopnje se sklicuje na odlok tožene stranke o zazidalnem načrtu (objavljenem v Uradnih objavah 17/92), ki pa je začel veljati šele po uveljavitvi SZ (19.10.1991). Sodišče druge stopnje tako ni ugotavljalo, ali je ovira za uveljavitev pravice tožnikov do nakupa spornih stanovanj iz 1. odst. 129. člena navedenega zakona obstajala tudi ob njegovi uveljavitvi oz. kasneje vse do poteka 30 dnevnega roka, v katerem je lastnik stanovanja dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo potem, ko je upravičenec vložil zahtevo za prodajo stanovanja (5. odst. 117. člena SZ). Pravno zmotno je bilo zato uporabljeno določilo 1. odst. 129. člena SZ, zaradi česar drugostopno sodišče svoje odločitve ni utemeljilo s pravno odločilnimi dejstvi; to narekuje ponovno presojo zadeve v ponovljenem postopku na podlagi navedenega pravnega izhodišča.
Sodba U 1060/92Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.12.1993potrdilo o vpisu v evidenco državljanov - sprememba zahtevkaV pritožbi in upravnem sporu ni mogoče več razširiti zahtevka ali namesto prejšnjega postaviti drug zahtevek.
Sodba U 70/93Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.01.1994pridobitev - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - odločanje v okviru zahtevkaUpravni organ odloča v okviru postavljenega zahtevka, zato ni dolžan ugotavljati ali stranka izpolnjuje pogoje za sprejem v državljanstvo na drugi pravni podlagi.
Sklep I Ips 14/94Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.02.1994izredna omilitev kazni - bolezenObsojenčevo zatrjevanje o poslabšanem zdravstvenem stanju ni takšne narave, da bi lahko govorili o novi olajševalni okoliščini, ki bi bila lahko podlaga za izredno omilitev kazni.
Sodba II Ips 295/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.02.1994povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - zastaranje - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem1. Neutemeljeno je revizijsko stališče, da ZOR ne določa, da veljajo v primerih, kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, daljši zastaralni roki tudi za lastnika nevarne stvari, s katero je bila škoda povzročena. V 377. členu ZOR, ki ureja vprašanja zastaranja odškodninskih terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, je namreč govor o "odgovorni osebi" in ne o storilcu kaznivega dejanja. V krog odgovornih oseb pa sodi v obravnavanem primeru tudi tožena stranka, ki je bila lastnik osebnega avtomobila, s katerim je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo. 2. Skozi odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, da bi ta ustrezala pravnemu standardu "pravične denarne odškodnine", se mora odražati tudi razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje. V tem razmerju so meje, preko katerih sodišče ob odločanju o "pravični denarni odškodnini" ne more. Le tako lahko sodišče skozi prisojeni znesek izrazi pomen in...

Izberi vse|Izvozi izbrane