Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba II Ips 346/2009 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 28.05.2009 razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - višina preživnine - ocena denarnih potreb - zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena Odločanje o porazdelitvi preživninskega bremena med starša ni samo računska operacija, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom. Upoštevajo se vse okoliščine primera, tudi denarno neocenljivi prispevki staršev.Pritožbeno sodišče je z zvišanjem preživnine od 130 na 150 EUR mesečno materialno pravo pravilno uporabilo. Sklep VIII DoR 6/2009 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 30.09.2009 predlog za dopustitev revizije - neenotna praksa sodišča druge stopnje - stroški za prehrano med delom - organizirana prehrana Ker predlog za dopustitev revizije utemeljeno navaja različno prakso pritožbenega sodišča (v zvezi z obveznostjo delodajalca za povrnitev stroškov za prehrano med delom) in dejstvo, da Vrhovno sodišče o tem še ni odločilo, mu je bilo potrebno ugoditi. Sodba III Ips 131/2009 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 23.11.2010 industrijska lastnina - kršitev slovenskega patenta - odstop jemalca licence za tuji patent - povrnitev škode zaradi izgube licenčnin - vzročna zveza - odškodnina Zatrjevane tožnikove škode ni mogoče pripisati toženkinemu dejanju. Za zaključek glede pravnorelevantne vzročnosti je bistveno, da tip škode (odstop od licenčne pogodbe za patente v tujini in posledično pogodbeno dogovorjenih licenčnih) izključuje predvidljivost (in zato tudi pripisljivost) škode ob ugotovljeni enkratni kršitvi slovenskega patenta (in s tem odškodninsko odgovornost toženke za ta tip škode). Da bi se nakazovalo oziroma realno grozilo (kar se sicer samo razume: izredno in odvračajoče drago) pravdanje s toženko glede drugega, tujega ozemlja, kjer veljajo tožnikovi patenti, iz ugotovljene oblike kršitve tudi ne sledi (niti to ne sledi iz drugih ugotovljenih in zatrjevanih okoliščin). Povedano še drugače: kršitev slovenskega patenta posega po ZIL v slovensko absolutno pravico (predvidljiv tip škode po ZIL je poseg v absolutno pravico, ki velja v Sloveniji): ni pa po življenjskih izkušnjah razumno pričakovati, da ta kršitev sama zase posega tudi... Sodba VIII Ips 469/2009 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 10.05.2011 izplačilo v denarju - povračilo za stroške prehrane med delom - zagotovitev toplega obroka Če delodajalec zagotovi delavcem ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju: ne v celoti ne samo deloma. VSRS sodba in sklep I Up 361/2014 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 18.12.2014 istospolna usmerjenost - strah pred preganjanjem - nekonsistentne izjave - nerazumevanje napotkov Vrhovnega sodišča Za priznanje statusa begunca je pravno relevantno, da se je preganjanje dogajalo oziroma prosilcu grozi v državi njegovega državljanstva, za status subsidiarne zaščite pa, da prosilcu resna škoda grozi v izvorni državi.Prvi tožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, da je njegov strah objektivno utemeljen in da bo ob vrnitvi v Srbijo preganjan oziroma da mu bo grozilo nečloveško ali poniževalno ravnanje v smislu druge alineje 28. člena ZMZ, to pa tudi ne izhaja iz informacij o položaju istospolno usmerjenih oseb v Srbiji, zato mu mednarodna zaščita utemeljeno ni bila podeljena. Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu I Up 165/2008 ter sklepu I Up 412/2012 ni sprejelo stališča, da so v zadevi nepomembne nekonsistentnosti in da je zato drugega tožnika treba šteti za verodostojnega pri obravnavi njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato se prvostopenjsko sodišče glede vsega navedenega zmotno sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča, ki jih to ni sprejelo,... VSRS sklep II Ips 134/2015 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 27.08.2015 dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravica do izrednega pravnega sredstva - zavrženje revizije Po nenovelirani določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je bila v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 1.000.000,00 SIT (zdaj 4.172,92 EUR). Ker v tej zadevi ne gre za katerega od sporov iz tretjega 367. člena ZPP, v katerih je bila revizija vedno dovoljena, revizija tožnikov glede na ocenjeno vrednost spornega predmeta ni dovoljena, zato je odločitev sodišč nižjih stopenj pravilna. Sodna praksa revizijskega sodišča je v tem pogledu povsem ustaljena. VSRS Sklep I Up 130/2015 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 14.09.2015 pritožba osebe brez procesne sposobnosti - brez odobritve zakonitega zastopnika Sodišče pritožbo, ki jo vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in jo njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljeno. VSRS sodba III Ips 133/2014 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 29.09.2015 povrnitev škode - odgovornost države - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev - tarifa za uporabo fonogramov - potrditev tarife po Uradu RS za intelektualno lastnino Revidentu ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da je tožena stranka brez vsakega pravnega temelja zadrževala potrditev tarife. Nekdanja določba drugega odstavka 153. člena ZASP, po kateri je kolektivna organizacija predložila splošne tarife v odobritev URSIL-u, ni pomenila, da mora URSIL odobriti vsako predloženo tarifo, pač pa šele potem, ko presodi njeno primernost. Ker so uporabniki fonogramov dolžni po določbi prvega odstavka 130. člena ZASP plačevati „primerno“ nadomestilo, je morala presoja URSIL vsebovati tudi oceno o zneskovni primernosti tarife. Ne drži torej, da URSIL ne bi smel odlašati s potrditvijo splošne tarife tožeče stranke. Sam je ni mogel določiti, lahko pa je dajal pripombe na predloženo tarifo, dokler ne bi bila ustrezno popravljena. VSRS sodba in sklep II Ips 83/2014 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 05.11.2015 premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja Ugovor posebnega premoženja (izključne lastnine) ne vključuje podrednega ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. VSRS sklep III DoR 136/2015 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 17.11.2015 dopuščena revizija - bančna garancija - izročitev bančne garancije - pogodba v breme tretjega Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zaveza izvajalca izročiti bančno garancijo pomeni obljubo dejanja tretjega po prvem odstavku 130. člena OZ. VSRS Sodba in sklep X Ips 396/2014 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 27.11.2015 združitev postopkov - dovoljena revizija - obračun uvoznih dajatev - nezakonita odstranitev izpod carinskega nadzora - zloraba elektronskega carinskega sistema - dokazno breme - dokazila o zaključku tranzitnega postopka - tožbene novote - udeležba tretjih oseb - odgovornost glavnega zavezanca - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije - naknadna vknjižba - napaka carinskih organov - ločenost postopkov po 220. in 239. členu CZS - načelo sorazmernosti - stroški postopka Dokazno breme glede predložitve dokazil o pravilnem zaključku tranzitnih postopkov je v obravnavanih zadevah na revidentu. Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.Obravnavane odločitve o naknadni vknjižbi carinskega dolga niso skladne z določbami 220. člena CZS, ker ne presojajo, ali je z zlorabo sistema NCTS prišlo do napake romunskih carinskih organov in tako pomenijo zmotno uporabo materialnega prava.Odločitev, da se, če je to mogoče, relevantni pogoji po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS presojajo že v postopku same odmere, je v skladu z načelom učinkovitosti in ekonomičnosti postopka. VSRS sklep II Ips 211/2014 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 28.01.2016 dopuščena revizija - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost - delitev skupnega premoženja v pravdi - deleži na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja - soglasje nasprotne stranke - solastnina - delitev solastne stvari V primeru, ko toženec ves čas postopka obrazloženo nasprotuje delitvi skupnega premoženja v pravdi, sodišče takšne delitve ne sme izpeljati proti njegovi volji. Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je namreč pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja (128. člen ZNP), pri delitvi stvari v solastnini, pa se med solastnike praviloma razdeli posamezna stvar, razen seveda, če solastniki predlagajo, da se obenem delijo tudi druge solastne stvari. Poleg tega toženec utemeljeno ugovarja, da sodišči prve in druge stopnje tudi nista pravilno uporabili petega odstavka 70. člena SPZ. Solastnik namreč lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot pa znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če to predlaga ali vsaj s tem soglaša. Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost. VSRS Sklep X Ips 314/2013 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 06.04.2016 dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - obdavčitev realizacije delniških opcij - trenutek obdavčitve nagrajevanja z delniškimi opcijami - izvršitev delniške opcije - odsvojitev delniške opcije - obdavčitev izvršitve delniške opcije po ZDoh - boniteta - načelo zakonitosti v davčnem pravu - dopustno davčno optimiziranje - nedopustno davčno izogibanje - navidezni pravni posli - zloraba predpisov za izognitev davčni obveznosti - davčna neupoštevnost pravnega posla - vrednotenje pravnih poslov po ekonomski vsebini - ničnost pravnega posla - svoboda ustanavljanja - dopustnost omejitve svobode ustanavljanja za preprečevanje povsem umetnih konstruktov - družba brez gospodarske resničnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - davčna obravnava dohodkov članov nadzornega sveta - vračilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - dokazna sredstva v davčnem postopku - dokazovanje z listinami - zaslišanje prič - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic Za davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je
bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo
prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva.
Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na Nizozemsko zaradi izognitve davku ob izvršitvi... VSRS sklep II DoR 56/2016 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.04.2016 predlog za dopustitev revizije - avtorska pravica - sorodne pravice - vprašanje komercialnosti - kolektivno uveljavljanje pravic - javna priobčitev fonogramov - javna objava - zavrnitev predloga za dopustitev revizije Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni. VSRS sodba II Ips 288/2014 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 05.05.2016 dopuščena revizija - prodajna pogodba za nepremičnino - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za napake - znižanje kupnine - dajatveni tožbeni zahtevek oblikovalni tožbeni zahtevek - nasprotna tožba - ugovor - enotnost sodne prakse Vrhovno sodišče je v nekaj zadevah zavzelo stališče, da za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni zahtevek. Temu je pritrdilo tudi več avtorjev v teoriji. Po njihovem mnenju mora tudi toženec, ko se brani pred prodajalčevim zahtevkom za plačilo celotne kupnine, v svojo obrambo vložiti (nasprotno) tožbo za znižanje kupnine in se ne more braniti le z ugovorom, da je zaradi napak kupljenega predmeta kupnina previsoka. Zaslediti pa je tudi zavzemanje za ponoven razmislek o ustreznosti take rešitve in za predlagano rešitev, da ugovor zadošča ne glede na procesni položaj kupca (ne glede na to, ali zahteva znižanje kupnine preden prodajalec zahteva plačilo ali se plačilu upira, potem ko ga prodajalec že zahteva). VSRS Sklep I Up 130/2016 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 13.05.2016 izdaja dopolnilne sodbe - podredno vložena pritožba zoper sodbo V obravnavani zadevi je pritožnik utemeljil svoj predlog za izdajo dopolnilne sodbe, v podredno vloženi pritožbi pa sodbe ni izpodbijal iz nobenega drugega razloga. Zato se mora tudi podredno vložena pritožba obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. O enakem predlogu pritožnika pa je v tem upravnem sporu že bilo pravnomočno odločeno. Pritožnik si z odločitvijo o njegovi vlogi torej ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, zato tudi za odločitev o vloženi pritožbi nima pravnega interesa. VSRS Sklep III Ips 145/2014 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 21.06.2016 dopuščena revizija - Enotna pravil za garancije na zahtevo - bančna garancija - kontragarancija na prvi poziv - subgarancija - vnovčenje kontragarancije - zloraba bančne garancije - odškodnina Enotna pravil za garancije na zahtevo niso niti uzance niti običaji v smislu določbe 12. člena OZ (3). Ta določa, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.Pogodbena razmerja se presojajo glede na konkretne pravne učinke, ki jih ustvarjajo in ne (le) po uporabljenih izrazih. Revident se neutemeljeno oklepa besede kontragarancija, ko zastavlja vprašanje, kdo je lahko upravičenec iz kontragarancije oz. ali je banka glavni garant lahko istočasno v istem poslu tudi banka kontragarant. V predmetni zadevi je banka (tožena stranka) izdala dve garanciji, eno glavnemu izvajalcu del, A., d. d. in drugo njenemu podizvajalcu, tožeči stranki, obakrat za odpravo napak v garancijskem roku. Izdani garanciji ne vzbujata dvoma o tem, kdo je njun upravičenec, ni pa tudi dvoma, da je tožena stranka lahko izdala garancijo za odpravo napak tako glavnemu... VSRS sklep II Ips 79/2016 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 14.07.2016 dopuščena revizija - preživnina - preživljanje mladoletnega otroka - sprememba preživnine - spremenjene okoliščine - koristi otroka - bistveno spremenjene okoliščine - načelo enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele kot in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistvene spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Samo po sebi umevno je, da je ta test mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZD. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sporazumom staršev, ni ovira za opisano primerjavo. Sodišče v takem primeru presoja dejstva, zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa, ki je bil izdan v nepravdnem postopku.Dogovor o dodelitvi otroka enemu od staršev in plačevanju preživnine drugega od staršev ne more imeti pravne veljave, če družinska skupnost staršev in otrok dejansko ni razpadla. Tak... VSRS sklep Cp 14/2016 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 11.08.2016 prekinitev postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe Z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek se je že nadaljeval, zato ugoditev pritožbi pritožnici ne bi prinesla pravne koristi oziroma njenega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. VSRS Sklep I Ips 19468/2014-291 Vrhovno sodišče Kazenski oddelek 01.09.2016 zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – izvrševanje kazenskih sankcij – prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni – odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni – zapor ob koncu tedna Pravnomočen sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za alternativno prestajanje kazni ni sodna odločba, s katero je bil pravnomočno končan kazenski postopek.
