Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8183cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 130/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.07.2000dovoljenost revizije - vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnjeNedovoljena je revizija stranke, ki ni izpodbijala sodbe sodišča prve stopnje.
Sodba VIII Ips 130/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.02.2001delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - odklonitev delaPo določilih 45. člena Pravil tožene stranke je neenakomerna razporeditev oziroma prerazporeditev delovnega časa pri toženi stranki dopustna le, če so delavci o tem pravočasno obveščeni, odločitev mora biti sprejeta s sklepom, tega pa sprejme direktor. Zlasti pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da bi imela izvršitev naloga za posledico zaprtje dela restavracije, ki jo je vodil tožnik. Tožnik torej ni nevestno in nepravočasno izpolnjeval delovnih obveznosti oziroma odklanjal dela iz svojega delokroga in po navodilih nadrejenega. Tudi ni zlorabil položaja oziroma prekoračil danega pooblastila, torej ni storil očitanih mu hujših kršitev po 1., 7., 16. točki 2. odstavka 69. člena pravil tožene stranke.
Sodba III Ips 10/2000Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.08.2000izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - posledice začetka stečajnega postopka - izpodbojna tožba - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - objektivna sprememba tožbePravna dejanja stečajnega dolžnika lahko izpodbija (poleg upnikov) stečajni dolžnik sam, ki ga zastopa stečajni upravitelj. Z začetkom stečajnega postopka pravna osebnost stečajnega dolžnika ne preneha, pravna posledica začetka stečajnega postopka pa tudi ni niti prenehanje niti zmanjšanje njegove pravdne sposobnosti (primerjaj čl. 103 - 136 ZPPSL).
Sodba in sklep II Ips 114/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.09.2000zastavna pravica - ničnost pogodbe o prodaji zarubljenih stvari - nujno sosporništvo - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - čas izpolnitvenega dejanjaStranke nične pogodbe so nujni sosporniki. Prodaja zarubljenih predmetov je prepovedana samo njihovemu lastniku, ni pa prepovedan njihov nakup. Prodajna pogodba, katere predmet je zarubljena stvar, zato ni nična. Za ugotovitev ali je bilo izpodbijano dejanje tokrat storjeno v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, kadar upravičenec izpodbija pravni posel, je pomemben čas izpolnitvenega dejanja.
Sodba III Ips 17/2002Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.06.2002najem poslovnega prostora - prenehanje najema - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - lastninska pravica najemodajalca - odtujitev stvari med pravdo - posest (bivšega)najemnikaTožena stranka poslovnega prostora nima več v posesti. Svojo izpraznitveno obveznost je torej sama izpolnila, ne čakajoč na sodbo. Glede na to, da je tožeča stranka poslovni prostor, ki je bil predmet najema, prodala, pa tožeča stranka tudi nima več zahtevka na izročitev poslovnega prostora sebi. Lahko bi zahtevala samo (še) izročitev predmeta najema kupcu.
Sodba VIII Ips 130/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.05.2003plačilo odškodnine - sodna presoja zakonitosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja - izključitev elementa nedopustnega ravnanja delodajalcaKer je šteti, da je tožniku na podlagi neuspešno izpodbijanega sklepa delovno razmerje prenehalo zakonito, je bil iz ravnanja tožene stranke, ki je izdala ta sklep, s pravnomočno sodno odločitvijo izključen element nedopustnosti.
Sodba X Ips 1050/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.04.2007davek od dobička pravnih oseb - davčni odhodki - verodostojna listina - računovodski standardi - zamudne obresti - učinek ustavne odločbe na revizijski postopekZamudne obresti od odmerjenih davkov tečejo od dne izvršljivosti davčne odločbe. V davčni osnovi se upoštevajo le tisti davčni odhodki, ki so kot taki določeni z zakonom in so izkazani z verodostojno listino in v davčnih knjigah davčnega zavezanca.
Sklep II Ips 130/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.04.2003zahteva za varstvo zakonitosti - davčni zavezanec - sodni izvedenci in sodni cenilci - izračun izvedenine - bruto ali neto vrednost točke - prejemki fizičnih osebVelja sistem bruto določanja plač in drugih prejemkov fizičnih oseb v predpisih ali aktih, če v njih ni drugače določeno. Zato velja glede na te predpostavke, da 44. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002) določa bruto vrednost točke, zavezanec za javne dajatve od odmerjene nagrade pa je izvedenec.
Sodba II Ips 106/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.02.2004bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje prič - zaslišanje strank - vročanje po pooblaščencu - zavrnitev dokaznega predloga - razpis naroka za glavno obravnavo - priprava stranke na obravnavo in zaslišanjeDoločba drugega odstvka 280. člena ZPP ne velja za vabljanje prič, izvedencev in strank zaradi njihovega zaslišanja kot procesnega dejanja sodišča v smeri izvedbe predlaganih dokazov (pri odstavek 229. člena v zvezi 263. členom ZPP).
Sodba VIII R 1/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.03.2003spor o pristojnosti - gospodarski sporZa spore iz pogodbenega razmerja med samostojnim podjetnikom in gospodarsko družbo je pristojno okrožno sodišče.
Sodba III Ips 16/2003Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.12.2003zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - rok za vložitev tožbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovalna tožbaTožba na izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnika je tožba z dvema zahtevkoma: oblikovalnim in dajatvenim. Z obema zahtevkoma mora biti vložena v prekluzivnem šestmesečnem roku od objave začetka stečajnega postopka v uradnem listu. Ugoditev oblikovalnemu tožbenemu zahtevku je prva materialnopravna predpostavka za odločanje o utemeljenosti dajatvenega tožbenega zahtevka na vrnitev pridobljene koristi v stečajno maso. Če ta zahtevek na materialnopravni podlagi ni utemeljen, to ne pomeni, da je odpadel pravni interes tožeče stranke za oblikovalno tožbo, ki bi jo zato sodišče moralo zavreči.
Sodba VIII Ips 130/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.02.2004odpravnina - odpoved odpravnini - veljavnost sporazuma o odpovedi odpravniniOcena o neskladnosti sporazuma o odpovedi odpravnini z načelom vestnosti in poštenja mora izhajati iz analize vsebine, motivov, ciljev in vseh drugih okoliščinah, pod katerimi je ali zaradi katerih je tožnik ta sporazum sklenil.
Sodba VIII Ips 176/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.04.2004izplačevanje republiške štipendijeDavčna odločba o odmeri dohodnine za leto 2000 ne more biti osnova za plačevanje republiške štipendije za šolsko leto 2000/2001. Iz določbe drugega odstavka 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) izhaja, da je republiško štipendijo mogoče priznati, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega 130% celoletnega zneska zajamčene plače. Ker je v takem primeru preteklo koledarsko leto 1999, odločba o odmeri iz leta 2000 na sporno pravico ne učinkuje.
Sodba II Ips 127/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.04.2004trditveno in dokazno breme - zaslišanje priče - ugotovitev očetovstva - zavrnitev dokaznega predloga - procesna neaktivnost stranke - izvedba DNK analizeIz podatkov spisa in sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da je bil toženec na analizo DNK vabljen vsaj desetkrat, vendar se odvzema krvi ni udeležil. Če sodišče nekega dokaza ne more izvesti, mora odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka ter po pravilu o dokaznem bremenu (216. člen ZPP). Tako je sodišče tudi ravnalo, pri tem pa ni zanemarilo svoje dolžnosti, da mora imeti vsaka stranka možnost sodelovanja v postopku. Procesna neaktivnost stranke je njena možnost, ki pa ima v zakonu predvidene posledice - odločanje ob upoštevanju tistih dokazov, ki jih sodišče lahko izvede.
Sklep II Ips 130/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.2004dovoljenost revizije - materialno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeNa strani tožeče stranke gre za materialno sosporništvo. Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka in njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Tako je treba vrednost spornega predmeta presojati po zahtevku vsakega izmed tožnikov posebej, ne pa skupno.
Sodba VIII Ips 130/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.02.2005poslovodni organ - prenehanje delovnega razmerja - odpravninaKer tožnik ni odpovedal delovnega razmerja iz razloga, za katerega je bilo dogovorjeno plačilo odpravnine, v pogodbi ni pravne podlage za njeno izplačilo.
Sodba X Ips 1247/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2009udeležba članov uprave pri dobičku družbe – dohodek iz premoženja – osebni prejemki – dohodnina – obračun davka po odbitku – obseg davčne kontroleUdeležba zaposlenih in članov uprave ter nadzornega sveta v dobičku pravne osebe nima podlage v njihovem premoženju, vključenem v to družbo, zato sta tožena stranka in sodišče prve stopnje te dohodke pravilno umestila med osebne prejemke po 15. členu ZDoh in ne med dohodke iz premoženja po 64. členu ZDoh. Davčni organ je v postopku kontrole pravilnosti vlaganja in obračunavanja obrazcev utemeljeno naložil tožeči stranki, da pravilno obračuna davke in prispevke od prejemkov, izplačanih iz dobička družbe, ter o tem davčnemu organu predloži pravilne obračune.
Sodba X Ips 1134/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.04.2009samoobdavčitev - odprava, sprememba in razveljavitev odločbe po nadzorstveni praviciČe z izrekom odločbe ni odmerjen davek, ampak se opravi samoobdavčitev, potem ni mogoče zahtevati odprave odločbe po nadzorstveni pravici. Pogoj za odpravo odločbe je namreč izdana odločba. Povzetek obračunanega davka v obrazložitvi odločbe ne pomeni odmere davka.
Sodba X Ips 1424/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.10.2007sprememba oziroma razveljavitev pravnomočne odločbe - uporaba določb ZUP 1986Določba 324. člena ZUP določa le, za katere primere se še uporablja ZUP 1986, to pa so le tisti primeri, glede katerih je bila že vložena zahteva ali pravno sredstvo pred uveljavitvijo ZUP. Ta določba po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da se po ZUP 1986 končajo le postopki, kjer so bile zahteve strank za začetek postopka ali druge njihove zahteve, ki pomenijo začetek postopka ali pravna sredstva, med katere zakon šteje tudi izredna pravna sredstva, vložena pred uveljavitvijo ZUP. ZUP je začel veljati 1. aprila 2000. Obravnavana zahteva oziroma predlog za izredno pravno sredstvo pa je bila vložena 19.9.2002, torej po uveljavitvi ZUP. Zato se za odločanje o tej zahtevi ne more uporabljati ZUP 1986, temveč ZUP, ki pa izrednega pravnega sredstva razveljavitve oziroma spremembe pravnomočne odločbe s privolitvijo ali na zahtevo stranke ne pozna.
Sodba X Ips 1198/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.10.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – združitev revizijskih postopkovKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

Izberi vse|Izvozi izbrane