Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8118cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep II Ips 171/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.11.2019odgovornost države - odgovornost države za delo njenih organov - odgovornost države za delo sodišč - Center za socialno delo (CSD) - odgovornost države za delo CSD - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - obligacija prizadevanja - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - pravica do družinskega življenja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - pravica do odškodnine in trajanje sodnega postopka - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - bodoča škodaVzročne zveze med postopanjem in odločanjem sodišča in tožnikovim duševnim trpljenjempo presoji pritožbenega sodišča ni zato, ker je takrat, ko je sodišče zvedelo za odtujevanje otrok tožniku, njuna odtujenost od očeta napredovala že do tiste stopnje, ko stiki po mnenju izvedencev otrokoma ne bi bili več v korist. Otroka sta, resda pod vplivom matere, do očeta izjemno hitro razvila negativen odnos, stiki pa bi jima bili v korist le, če bi se pričeli izvajati najpozneje eno leto po začetku spora, razen, če bi ju (a ju ni) k njim spodbujala mati. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je zaključek o tem, da bi eno leto po začetku spora še lahko vzpostavili stike, da bi bili ti otrokoma v korist, oprlo na mnenje psihologa. Iz tega je izpeljalo zaključek, da je skoraj ves čas, ki je bil na razpolago za uvedbo otrokoma koristnih stikov, potekel že pred razvezno pravdo. Sodišče torej glede na navedeno in ker sta se zakonca še v razvezni pravdi več mesecev poskušala...
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 73/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.04.2020poslovodna oseba - delovno razmerje za nedoločen čas - razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpovedPod pogoji, ki so bili določeni v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi - delovno razmerje za nedoločen čas, ne da bi bilo določeno, na katerem delovnem mestu - pogodbe o zaposlitvi ni bilo mogoče ohraniti, saj je jasno, da delodajalec nima potrebe za nadaljevanje delovnega razmerja pod takimi pogoji. Ker delodajalec ne more obdržati delavca le v "delovnem razmerju", brez opredelitve, na katerem delovnem mestu in če tudi dejansko nima delovnega mesta, ki bi ga lahko ponudil delavcu, je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga edina zakonita rešitev.
VSRS Sklep VIII R 14/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.12.2019spor o pristojnosti - invalid - družinski pomočnik - oprostitev plačila - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - socialni sporOdločanje o pravici do družinskega pomočnika in odločanje o oprostitvi invalidne osebe plačilu prispevka k plačilu družinskega pomočnika je odločanje o pravici do socialnega prejemka, v smislu določbe 5.b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, zato gre pri sodnem izpodbijanju upravne odločbe o tej pravici za socialni spor. Okoliščina, da v tem sporu tožnik izpodbija le tisti del odločitve centra za socialno delo, ki se nanaša na zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ne pa tudi tistega dela odločbe, ki se nanaša na dodelitev pravice do izbire družinskega pomočnika, pravico družinskega pomočnika do delnega plačila za izgubljeni dohodek in oprostitev plačila prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika, ne pomeni, da ta spor ni socialni spor.
VSRS Sodba VIII Ips 16/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020posebno pravno varstvo pred odpovedjo - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji - sindikalni zaupnik - število sindikalnih zaupnikov - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - posebno varstvo pred odpovedjo - dopuščena revizijaV primeru, če sindikat pri delodajalcu imenuje ali izvoli le enega sidnikalnega zaupnika, njegovo varstvo po 112. členu ZDR-1 ne more biti odvisno od tega, ali je med delodajalcem in sindikatom prišlo do dogovora o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1. Namen dogovora o kriterijih je izbira med več sindikalnimi zaupniki glede posebnega pravnega varstva pred odpovedjo, v primeru le enega sindikalnega zaupnika pa je ta izbira že pojmovno izključena. Dejstvo, da kriteriji niso dogovorjeni, ne more imeti za posledico, da zaradi tega tudi edini sindikalni zaupnik ne bi bil varovan po 112. členu ZDR-1.
VSRS Sklep II DoR 345/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - priloge predloga za dopustitev revizije - nepopoln izvod sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizijeToženka svojemu predlogu za dopustitev revizije ni priložila celotnega izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, saj manjka njena sedma stran, ta pomanjkljivost pa onemogoča vsebinski preizkus predloga. Predlog toženke je zato nepopoln
VSRS Sodba I Ips 19809/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - oškodovanec - zakonski znaki kaznivega dejanja - zlonamernost - izvršljiva odločba - začasna odredba - največja korist otroka - izključitev protipravnosti - vročitev odločbe - izključitev javnosti - predlog za izločitev sodnika - zavrženje predloga - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zakonitost dokazov - primernost kazenske sankcije - sorazmernost - enakost pred zakonom - pravica do naravnega sodnika - pravica do poštenega sojenjaS tem, ko je zlonamerno onemogočala izvršitev izvršljivih začasnih odredb o stikih med mladoletnima otrokoma in njunim očetom, je obsojenka prvenstveno prekršila osebnostne pravice svojih otrok do stikov z drugim staršem, saj so stiki predvsem otrokova pravica. Hkrati pa je z očitanim ravnanjem posegla tudi v osebnostne pravice svojega bivšega moža, saj spada pravica do stikov s svojim otrokom pod okrilje pravice do družinskega življenja, ki jo ščitita tako Ustava RS (53. in 54. člen) kot tudi EKČP (8. člen). Datum nastopa izvršljivosti odločbe ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato ni treba, da bi bil naveden v opisu dejanja. Ker lahko izvršljivost v določenih primerih nastopi tudi pred pravnomočnostjo, če pravno sredstvo ne zadrži izvršitve (konkretno pri začasnih odredbah to določa četrti odstavek 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ), je treba šteti, da je zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1...
VSRS Sodba I Ips 8405/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - umik obtožbe - preiskava elektronske naprave - privolitev - pošteno sojenje - nepristranskost sojenja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - konkretizacija kršitev določb pravdnega postopkaNi mogoče govoriti o zlorabi obsojenčevih osebnih podatkov, če je policija v postopku preiskovanja kaznivega dejanja pričam, zaposlenim v poslovalnici omenjene gospodarske družbe, kjer je obsojenec spravil v promet ponarejen bankovec za 100,00 EUR, med ostalimi fotografijami pokazalo tudi njegovo. Vložnikova navedba, da je s ponarejenim bankovcem kupljeni rezervni del plačal P. R., kar v dopolnitvi obsojenčeve zahteve zatrjuje tudi njegova zunajzakonska partnerica M. V., je novo dejstvo, ki v postopku do pravnomočnosti sodbe ni bilo znano. Zato je to lahko predmet presoje (in je na prvi stopnji tudi bilo) v postopku v zvezi z zahtevo za obnovo kazenskega postopka.
VSRS Sodba II Ips 224/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019dovoljenost revizije - pravica do popravka - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - svobodna gospodarska pobuda - objava popravka - zavrnitev zahteve za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina zahteve za objavo - objava popravka brez sprememb in dopolnitev - načelo dispozitivnosti - vezanost na tožbeni zahtevekSodišči nižjih stopnje sta s sprejeto odločitvijo sledili ustaljeni sodni praksi in našli pravo ravnovesje med ustavnimi pravicami, ki so v koliziji. Vrhovno sodišče nima pomislekov v ustavno skladnost določbe prvega odstavka 27. člena ZMed in njene razlage, kot se je razvila v sodni praksi. Razlaga, za katero se zavzema revident (glede možnosti izpuščanja posameznih stavkov iz besedila popravka s strani sodišča) trči tudi ob načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku.
VSRS Sodba II Ips 110/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti - negativna služnost - prepoved gradnje - ničnost - gospodarska javna infrastruktura - bazna postaja - dopuščena revizijaUstanovitev negativne stvarne služnosti, ki na služeči nepremičnini prepoveduje postavitev oziroma obstoj objektov javne gospodarske infrastrukture, je dopustna. Vendar taka služnost učinkuje le na zasebnopravnem področju, torej le kot zasebnopravna omejitev lastninske pravice. Ne izključuje pa negativna služnost možnost prisilne ustanovitve služnosti v javno korist v skladu z določbami sedmega odstavka 20. člena in 21. ter 22. čl. ZEKom oziroma tretjega odstavka 78. čl. in 79 ter 80. čl. ZEKom-1. Na področje javnega prava namreč negativna služnost ne seže.
VSRS Sodba in sklep II Ips 330/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost glavnega izvajalca - podizvajalci - opustitev - uporaba tehnično neustreznega orodja - soprispevek - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - izgubljeni zaslužek - odškodnina v obliki denarne rente - normalen tek stvari - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije zoper sklepVrhovno sodišče pritrjuje oceni o protipravni opustitvi prvega toženca, ki je v tem, da ni preprečil dela s tehnično neprimernim orodjem, upoštevaje ugotovljene okoliščine, da je skrbel za tehnično ustreznost strojev in orodja ter je imel zaradi samostojnosti pri dostavi in uporabi orodja vpliv na varnost delovnega procesa. Pogoj za prisojo denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Gre torej za hipotetično kategorijo, pri čemer se upoštevajo tudi vse druge okoliščine v zvezi z oškodovančevo sposobnostjo pridobivanja dohodka. Presoja višine nepremoženjske škode.
VSRS Sodba II Ips 124/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2018pridobitev lastninske pravice - dokazovanje - dokazovanje z indici - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopkuArgument, da predlagani dokaz, tudi če bi sam po sebi uspel, ne bi mogel pripeljati do drugačnega sklepa o obstoju pravno pomembnega dejstva, ne pomeni nedopustnega razloga za zavrnitev dokaza, še posebej, ker naj bi se z njim ugotavljal le indic, katerega moč je bila v primerjavi z drugimi dokaznimi dejstvi ocenjena kot taka, da ne bi vplivala na drugačno dokazno oceno.
VSRS Sodba II Ips 225/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.02.2019neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem - posebno premoženje - revizija - izpodbijanje dokazne ocene v revizijskem postopku - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - konkretizacija revizijskega očitka - procesno vodstvo glavne obravnave - zaslišanje strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKadar so očitki o procesnih kršitvah le skonstruirani, njihov končni cilj pa je zgolj napad na dokazno oceno, in so tudi sicer očitno neutemeljeni ter je stranka nanje že dobila odgovor, se Vrhovno sodišče z njimi (ponovno) ne ukvarja. Zatrjevanje, da je bila tožnica zaradi bolezni med zaslišanjem postavljena v neenakopraven položaj, ker ob postavljanju vprašanj in skakanju v besedo s strani toženca, ni bila sposobna konsistentnega odgovarjanja, lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki jo je skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP treba uveljavljati takoj, ko je to mogoče.
VSRS Sodba XI Ips 9731/2020Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.03.2020pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - materialna izčrpanost pravnih sredstev - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti - predkaznovanost - nujnost priporaNeutemeljena in v nasprotju s tem, kar je sodišče navedlo v razlogih izpodbijanega pravnomočnega sklepa, je trditev zahteve, da je sodišče v obravnavanem primeru kršilo obdolženčevo domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava). Dežurna preiskovalna sodnica je povzela aktivnosti policije iz predkazenskega postopka ter med drugim navedla, da je policija ugotovila, da je bil obdolženec v preteklosti že obravnavan za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog. Kot že rečeno, pa sodišče v obravnavanem primeru obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti na ta podatek ni oprlo, temveč je izrecno upoštevalo, da obdolženec doslej še ni bil kaznovan.
VSRS Sklep I Kr 48365/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.03.2020prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - nezadovoljstvo z odločbo sodiščaDrži trditev predlagatelja, da je Višje sodišče v Mariboru na pritožbo Okrožne državne tožilke in po uradni dolžnosti oprostilno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, vendar pa to samo po sebi ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti na območje izven pristojnosti Višjega sodišče v Mariboru.
VSRS Sodba I Ips 12630/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.02.2020izvedensko mnenje - ugotavljanje (ne)prištevnosti - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - neustreznost izvedenskega mnenja - procesna sposobnost - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - pravica do zagovornika po lastni izbiri - preklic pooblastila - zavlačevanje postopka - zloraba praviceSodišče, ki je po odpovedi pooblastila zagovorniku obdolžencu, ki je bil v priporu, po uradni dolžnosti postavilo istega zagovornika, ter je šlo za zadnji narok, na katerem je imel zagovornik, ki mu je bilo pooblastilo odpovedano, obsežno končno besedo, ni kršilo pravice do obrambe. V ZVZ zagovornik ni konkretiziral okoliščin, glede katerih naj bi prišlo do nesoglasij med obdolžencem in njegovim zagovornikom, zato se upoštevaje konkretne procesne okoliščine, izkazuje zloraba (procesne) pravice.
VSRS Sodba I Ips 20909/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.02.2020kaznivo dejanje ponarejanja listin - posredno storilstvo - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretizacija zakonskih znakov - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - prekoračitev obtožbe - legaliteta pregona - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zaseg listin - listina - prostovoljna izročitev predmetov - javna seja - obvestilo o seji pritožbenega senataObsojenec je kaznivo dejanje storil z izrabljanjem in vodenjem ravnanj sodelavke, ki ni vedela, da so listine ponarejene.
VSRS Sklep II Ips 88/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020vročitev tožbe s fikcijo vročitve - naslov bivališča tožene stranke - prijava spremembe naslova prebivališča - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - zamudna sodba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizijaNi prav, da se toženi stranki odvzame možnost obrambe oziroma pravica do izjave zgolj zato, ker je opustila svoje upravnopravne obveznosti glede prijave in odjave bivališča. Toženi stranki mora biti dana možnost, da dokaže, da na naslovu, kjer se ji je vročala pošiljka, v tistem času ni stanovala. S tem, ko je sodišče dalo prednost pravici tožeče stranke do učinkovitega pravnega varstva, je nesorazmerno poseglo v pravico tožene stranke do izjave v postopku.
VSRS Sodba II Ips 47/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.05.2018procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - non liquet - ugovor izpolnitve obveznosti - dokazilo o plačilu - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaProcesno dokazno breme stranki na podlagi 212. člena ZPP omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke, zaradi katerih bi bila sicer zaradi materialnega dokaznega bremena soočena z neuspehom v pravdi.
VSRS Sodba II Ips 29/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.05.2018veljavnost oporoke pred pričami - dokazovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - izvedenec - zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedencaV skladu s sodno prakso do kršitev pravil pravdnega postopka ne pride v primeru, ko sodišče kljub strankinemu predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja. Potrebo po zaslišanju izvedenca, ki je svoje mnenje podal pisno, je nujno treba presojati od primera do primera.
VSRS Sklep Cp 7/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2020priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - odklonilni razlog - javni red - nepravdni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno pravo - načelo kontradiktornosti - vročitev odločbe - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - zavrnitev priznanja in izvršitve1. V izjemo pod točko (a) prvega odstavka 45. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah se uvrščajo tako nasprotovanja materialnemu kot procesnemu javnemu redu, izjema pod točko (b) pa obravnava poseben vidik pridržka javnega reda, pri čemer pa bo uporaba določila o nasprotovanju javnemu redu iz točke (a) izključena, kadar bo podan dejanski stan specialnih določil, ki ga urejajo nadaljnje točke prvega odstavka 45. člena Uredbe. Pri zatrjevani kršitvi načela kontradiktornosti v začetnem stadiju postopka bo sodišče presojalo obstoj izjeme po (b) točki, če pa bo uveljavljana kršitev te pravice v poznejši fazi postopka, je mogoča presoja, ali je s tem prišlo do kršitve javnega reda v zaprošeni državi. 2. Ureditev priznavanja in izvrševanja temelji na medsebojnem zaupanju v ustreznost sodnega varstva znotraj Unije. To zaupanje med drugim zahteva, da so sodne odločbe, izdane v...

Izberi vse|Izvozi izbrane