Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7497cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X Ips 140/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.11.2017umik revizije pred odločanjem - ustavitev postopkaČe stranka umakne pravno sredstvo, sodišče ugotovi umik pravnega sredstva.
VSRS Sodba IV Ips 10/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.04.2019obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - neustavni občinski odlokUveljavljanje prepovedi iz 5. člena ZCes-1 dejansko pomeni nov način nezakonitega omejevanja in celo odvzema lastninske pravice.
VSRS Sklep I Kr 37340/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.04.2019predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sojenjaPri odločanju ESČP je pomemben predvsem videz nepristranskosti. V zadevi Kinsky proti Češki z dne 9. 2. 2012 je ESČP izrecno presodilo, da ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi na navzven jasno razvidno. Ni dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična. Pri tej presoji je stališče pritožnika, ki zatrjuje pristranskost sodnika, pomembno, a ne odločilno, saj mora biti dvom o pristranskosti sodnika objektivno utemeljen. Da se lahko ugotovi, ali so pritožnikovi strahovi glede nepristranskost objektivno utemeljeni, je treba videz preverjati glede na objektivna dejstva, na katerih temelji.
VSRS Sklep I Kr 16/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.03.2019krajevna pristojnost - preizkus pristojnosti - spor o krajevni pristojnostiTudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo je preizkus krajevne pristojnosti sodišča po uradni dolžnosti časovno omejen.
VSRS Sklep I Kr 6439/2017-70Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.04.2019predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pravica do nepristranskega sojenjaZgolj dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti. Zatrjevane nepravilnosti bodo lahko predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka, v okviru morebitnih postopkov s pravnimi sredstvi, njihovo uveljavljanje pa ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti.
VSRS Sodba I Ips 39962/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.04.2019kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - razžalitev - razžalitev sodnikaObsojenčeve navedbe, ki jih je podal v pismu ne samo, da presegajo vsakršno mejo spoštljive in dostojne komunikacije, v kateri bi šlo za (vsaj) žaljivo kritiko oškodovancev, ampak pri njegovih besedah sploh ni mogoče govoriti o kakršnikoli kritiki. Obsojenčevo izražanje namreč ni bilo usmerjeno v grajo (kritiko) dela oškodovancev, ampak je merilo izključno na njihovo osebno žalitev in diskreditacijo (ad personam). Takšno izražanje pa ne more uživati neomejenega varstva pravice do svobode izražanja. Omenjena pravica je namreč namenjena zaščiti svobodnega izmenjevanja mnenj, v obsojenčevem ravnanju pa ni mogoče prepoznati teženj po kakršnikoli izmenjavi mnenj, ampak zgolj namen sramotitve oškodovancev. Uveljavljana kršitev kazenskega zakona zato ni podana.
VSRS Sodba XI Ips 62515/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.04.2019kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - zakonski znaki - pridobitev protipravne premoženjske koristiObdolženci naj bi vplivali na spolno obnašanje prostitutk, ki naj ne bi bilo prostovoljno in naj ne bi izviralo iz njihove avtonomne odločitve. Z nudenjem in opravljanjem spolnih storitev naj bi se okoristili in na tak način sodelovali pri izkoriščanju prostitucije. V tem pa je bistvo očitka, kajti ne glede na spolno samoodločbo osebe, druga oseba od tega ne sme dobiti plačila, druge premoženjske koristi oziroma po dogovoru ali obljubi računati nanjo. Osebe se torej ne sme spravljati v spolni stik z drugo osebo (in tako vplivati na njeno spolno obnašanje), če se od tega pričakuje oziroma dejansko pridobi korist. Zunajobravnavni senat, ko odloča o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora ni dolžan kontradiktorno presojati dokazov in se opredeljevati glede njihove verodostojnosti, ampak mora argumentirano zavzeti stališče glede relevantnih navedb pritožbe. Protipravna premoženjska korist ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja zlorabe prostitucije.
VSRS Sodba IV Ips 49/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.03.2019kršitev materialnih določb zakona - stek prekrškov - realni stekRazlaga, da sta prekrška po devetem odstavku 27. člena ZPrCP in desetem odstavku 101. člena ZPrCP v obravnavanem primeru v razmerju navideznega idealnega steka, ni pravilna.
VSRS Sodba I Ips 23240/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.04.2019bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica obrambe - predobravnavni narok - prekluzija - načelo materialne resnice - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pouk obdolžencu - preložitev naroka - procesno vodstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstevSodišče je tisto, ki skrbi za procesno disciplino in v okviru čvrstega procesnega vodstva presoja upravičenost razlogov za preložitev procesnega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 44678/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.04.2019kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilništvo - lahka telesna poškodba - zakonski znak kaznivega dejanjaPo presoji Vrhovnega sodišča je v izreku sodbe opisana enkratna uporaba fizične sile, ki je bila tako intenzivna in tudi sicer glede na način storitve odstopala od siceršnjega tovrstnega ravnanja, da je s tem obsojenec izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nasilništva. Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišča prve stopnje, da je obsojenec z ugotovljeno nedopustno uporabo fizične sile (grdim ravnanjem) oškodovanki povzročil bolečine, ki so se kazale v prizadetosti oškodovankine telesne integritete in tudi ponižanju s posegom v njeno človeško dostojanstvo (prijem za mednožje in siceršnje dogajanje), s tem pa jo spravljal v podrejen položaj.
VSRS Sodba I Ips 20415/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.03.2019kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - odločba o preklicu pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbeUtemeljen je očitek, da sodišče druge stopnje ne bi smelo potrditi odločbe o preklicu pogojne obsodbe, saj mora sodba, s katero je preklicana pogojna obsodba, v roku za preklic iz prvega odstavka 62. člena KZ-1 postati tudi pravnomočna.
VSRS Sklep I Kp 54976/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.03.2019pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - spolno nasilje - prisilaZakonski znak kaznivega dejanja spolnega nasilja ni upiranje žrtve, ampak prisiljenje oškodovanca oziroma oškodovanke, da kaj stori ali trpi. Ni potrebno, da je uporabljena kdo ve kako velika sila, ki pri (oškodovancu ali) oškodovanki stre odpor, tako da lahko storilec doseže ali da oškodovanka trpi določena spolna dejanja, ali da stori kakšno spolno dejanje. Zakonski znak kaznivega dejanja po 171. členu KZ-1 je torej prisila, ki je lahko bolj ali manj intenzivna.
VSRS Sodba I Ips 31094/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.01.2019kršitev kazenskega zakona - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - kršitev dolžnostnega ravnanja - načelo zakonitosti - lex certa - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - računKršitev dolžnostnega ravnanja razkritja podatkov je kot izvršitvena oblika obravnavanega dejanja predpisana v prvem odstavku 229. člena KZ-1, zato gre za pravo opustitveno kaznivo dejanje. V navedenih zakonskih določilih je zajet celoten opis kaznivega dejanja, ki se ne sklicuje na dopolnilno pravno pravilo z drugega pravnega področja, zato zakonski opis kaznivega dejanja tudi glede razkritja podatkov ne predstavlja blanketnega opisa kaznivega dejanja. V obravnavanem abstraktnem zakonskem določilu prvega odstavka 229. člena KZ-1 podatki, ki jih storilec ne razkrije, niso natančneje opredeljeni. Podatki, ki jih storilci zamolčijo, se razlikujejo od primera do primera, pri čemer jih je treba specificirati v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja. Obsojenca sta z aktivnim ravnanjem v smeri prikrivanja izpolnila vse zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja. Že iz izraza precenjene oziroma napihnjene ponudbe izhaja, da gre za ponudbe, ki ne izkazujejo realnih vrednosti...
VSRS Sodba II Ips 150/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.04.2018pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - nevknjižena lastninska pravica - dobra vera - skrbnost zastavnega upnika - raziskovalna dolžnostOd zastavnega upnika, ki se sklicuje na zaupanje v zemljiško knjigo, se ne pričakuje, da si bo zastavljeno nepremičnino ogledal v naravi, da bi raziskoval, ali morebiti obstajajo pravice tretjih oseb, ki iz zemljiške knjige niso razvidne.
VSRS Sklep X Ips 17/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.04.2019dopuščena revizija - mednarodna zaščita - predaja prosilca pristojni državi za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - diskrecijska klavzula - zahteva za meritorno odločanje - ni upravna zadeva - dovoljenost tožbe - procesne predpostavke za tožbo - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe - ugoditev revizijiIz smisla določbe 17. člena Uredbe Dublin III ne izhaja obveznost države, da odloča o predlogu oziroma zahtevi prosilca za uporabo diskrecijske klavzule. Gre za pravico države, ki temelji na njeni suverenosti, da se odloči za obravnavo prosilca, tudi če to ni njena obveznost glede na določbe Uredbe Dublin III. O takem zahtevku tožnika sploh ni mogoče (vsebinsko) odločiti v upravnem postopku, saj ne gre za upravno zadevo in bi bila izdana upravna odločba zato nična. Logično je torej, da v tem primeru tudi upravni spor ni dopusten. Odločba o predaji iz 26. člena Uredbe Dublin III v obravnavanem primeru, ko je bilo odločeno o tem, da Republika Slovenija ne bo obravnavala prošnje prosilca za mednarodno zaščito zaradi njegove predaje drugi državi članici, ima v bistvenem enake pravne posledice, kot bi jih imel sklep, s katerim bi pristojni organ zavrgel prošnjo za mednarodno zaščito, če bi ugotovil, da je za njeno obravnavo pristojna druga država članica (četrta...
VSRS Sodba X Ips 19/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.04.2019dopuščena revizija - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - izbira ministra - odločba o izbiri - obrazloženost odločbe - javni natečaj - strokovna usposobljenost kandidata - diskrecijaDirektor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) se izbere v postopku (rednega) javnega natečaja in ne po določbah ZJU, ki se nanašajo na poseben javni natečaj. Minister ima pooblastilo, da med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za direktorja, izbere določenega kandidata, vendar izbire ne opravi politično, pravno nevezano, to je brez upoštevanja največje kandidatove strokovne usposobljenosti. S tem ko je zakonodajalec določil sredstvo, ki omogoča sodni nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo odločbe o izbiri, je neizbranemu kandidatu pripoznal tudi pravno varovani interes, ki ga iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU namesto s pritožbo lahko zaščiti s sprožitvijo postopka sodnega varstva. V skladu s 3. točko navedene določbe v njem lahko uveljavlja, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata.
VSRS Sodba II Ips 110/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019finančni leasing - pogodba o finančnem lizingu - finančni lizing nepremičnin - predčasni odkup - vpis v zemljiško knjigo - sprememba predmeta pogodbe - solastninska pravica na nerazdeljeni stvari (idealni del) - velikost solastnega idealnega deleža - sprememba velikosti - povrnitev premoženjske škode - odgovornost dajalca leasinga - protipravnost ravnanja - konkretizacija tožbenih navedb - pomanjkljiva trditvena podlaga - seznanitev z listinami in dokazi - pripombe na zapisnik o glavni obravnavi - revizija zoper sklep - obrazloženost revizije - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodiščaV postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica sama zavračala zaključek lizinga s predčasnim odkupom predmeta lizinga na način, ki ji ga je ponudila toženka - to je s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. Tak način ne bi terjal sklepanja nobenih aneksov k Pogodbi o lizingu, saj bi se lahko pravilni podatki o idealnem deležu navedli v kupoprodajni pogodbi. Tožnica v postopku ni trdila, da tudi ta način zemljiškoknjižno ne bi bil izvedljiv oziroma pojasnila, zakaj naj bi bil neizvedljiv. Že iz njene temeljne teze, da naj bi jo toženka oškodovala, ker naj bi z zavračanjem sklenitve aneksa k Pogodbi o lizingu onemogočila zemljiškoknjižno izvedbo prenosa lastninske pravice, izhaja, da tožnica oškodovanje pravzaprav vidi v tem, da naj bi nazadnje sploh ne mogla postati lastnica stanovanja, ne pa v razliki v velikosti idealnega deleža na skupnih prostorih. Vrhovno sodišče namreč ni le tretja instanca, ki bi ponovno presojala vse pritožbene navedbe, temveč v skladu s svojo...
VSRS Sodba II Ips 307/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.03.2019revizija stranskega intervenienta - sklenitev pogodbe - pogodba o poravnavi - izvensodna poravnava - soglasje volj - obličnost pogodbe - forma ad valorem - ustna pogodba - veljavnost pogodbe - javne finance - proračunski uporabnik - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - pobotni ugovor - izpodbijanje dejanskega stanjaNižji sodišči trditvene podlage nista prekoračili in tožničinih trditev nista interpretirali ekstenzivno. V konkretnem primeru je tožnica v dokaznem postopku uspela dokazati trditev, da sta pravdni stranki že na sestanku konec avgusta 2013 dosegli soglasje o ureditvi zadeve z izvensodno poravnavo. Dejstvo, da je tožnica kasneje akceptirala pisni osnutek poravnave ne negira teze o predhodni sklenitvi ustnega dogovora. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo med pravdnima strankama podano ustno soglasje glede vseh bistvenih sestavin pogodbe o poravnavi in da pravdni stranki pisne oblike pogodbe o poravnavi nista dogovorili kot pogoj za njeno veljavnost.
VSRS Sodba II Ips 348/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.03.2019povrnitev škode - odgovornost delodajalca - varnost pri delu - nesreča pri delu - zdrs na spolzkih tleh - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev - dopuščena revizijaS tem, ko je sodišče druge stopnje svojo odločitev oprlo na v pritožbenem postopku neprerekano ugotovitev iz sodbe sodišča prve stopnje, ni prekoračilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Toženka z izpodbijanjem zaključka, da je tožnica glede na navodila delodajalca in priganjanje sodelavcev zaradi izpolnjevanja norme morala ves čas hiteti, nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ker v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da je tožnica pri opravljanju dela ravnala neskrbno oziroma nepazljivo, je utemeljen sklep o toženkini izključni odgovornosti za škodni dogodek iz razloga, ker njen zavarovanec ni poskrbel za varne delovne pogoje.
VSRS Sklep X Ips 47/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.04.2019dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kriterij obrazloženosti sodbe - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - poseg v pravnomočno priznano pravico - poseganje v pridobljene pravice - ugoditev revizijiZahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je bistven sestavni del poštenega postopka. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje v upravnem sporu mora tako biti razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in pravne subsumpcije le-tega pod uporabljene norme materialnega prava. V vsakem primeru mora biti iz sodbe jasno razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih tudi opredelilo, kar je sestavni del pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Upravno sodišče je sicer sprejelo stališče o vsebini zadeve oziroma sledilo stališču tožene stranke v zvezi s tem, vendar pa tega stališča ni obrazložilo, saj ni odgovorilo na tožbene ugovore v zvezi z zatrjevanim posegom v pravnomočno odločbo o pravici do sredstev (za leto 2012) oziroma posegom v pridobljene pravice do izplačila sredstev za upravičene stroške za to...

Izberi vse|Izvozi izbrane