Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7648cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep VIII R 8/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.06.2019spor o pristojnosti - prejemki iz delovnega razmerja - izbris družbe iz sodnega registra - pravno nasledstvo - spregled pravne osebnostiPri spregledu pravne osebnosti gre za dvojno odgovornost - odgovornost družbe za svoje obveznosti in odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. Ne gre torej za pravno nasledstvo družbenika. Zato ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženca niti kot družbenika niti kot zakonita zastopnika nimata statusa niti delodajalca niti pravnega naslednika tožnikovega delodajalca. Za odločanje v tem sporu je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
VSRS Sodba I Ips 9618/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.05.2019prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočno končan prekrškovni postopek - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - objektivna identiteta - ista zadeva (stvar) - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predlogaNastanek hude telesne poškodbe oziroma očitek, da je oškodovanec zaradi prejetega udarca utrpel takšno telesno poškodbo, da je bil zaradi tega začasno znatno oslabljen pomemben del njegovega telesa, je tisti ključni element (differentia specifica) v opisu kaznivega dejanja, ki ga opis prekrška ne vsebuje, saj zanj ne le, da ni bil pomemben, temveč v času odločanja o prekršku še ni bil znan. S tem je podana kvalitativna razlika med opisoma obeh ravnanj. Opis kaznivega dejanja vsebuje znake prekrška, poleg tega pa ima še zakonski znak (nastanek hude telesne poškodbe), ki je ključen za to kaznivo dejanje in ga opis prekrška ne vsebuje. V konkretnem primeru so tako dejstva, ki sta jih ugotovila prekrškovni organ in sodišče, v bistvenem delu različna in po navedenem je mogoč sklep, da pri prekršku oziroma pri kaznivem dejanju ne gre za isto stvar. Pest je del roke, zato obsojenec pri opisu dejanja „udarec z roko“ ne bi mogel biti še enkrat obsojen za kaznivo...
VSRS Sodba I Ips 65803/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.07.2019kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlaga zakona - alternativna dispozicija - potencialna nevarnost - ogrozitev - konkretna nevarnost - sovražni govorVložnik utemeljeno navaja, da je uporaba groženj, zmerjanja ali žalitev v primeru, da so te oblike podane javno zaradi spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, po svoji intenziteti enakovredne zakonskemu znaku potencialne ogrozitve javnega reda in miru, zato je treba zakonsko besedilo v tem delu razlagati tako, da sta dodatna pogoja postavljena alternativno in ne kumulativno. Iz zakonskega besedila prvega odstavka 297. člena KZ-1 je razvidno, da mora biti podana zgolj potencialna in ne konkretna možnost ogrožanja ali motenja javnega reda in miru. Ne zahteva se, da bi do neposredne ogrozitve dejansko tudi prišlo, ampak zadošča, da je dejanje po vsebini, naravi, kraju ali drugih okoliščinah v katerih je bilo storjeno, sposobno povzročiti konkretno nevarnost, ki se kaže v ogrozitvi oziroma motenju javnega reda in miru. Gre za potencialno, abstraktno - konkretno ogrožanje, tako da ni treba, da je konkretna nevarnost dejansko nastopila, pač pa mora...
VSRS Sklep VIII Ips 130/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.10.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - nejasni razlogi sodbeRevizija utemeljeno opozarja, da se sodišče, ki sicer ugotavlja, da naj bi ravnanje tožnika pomenilo kršitev navedenih določb ZJU in ZDR-1, ni opravilo materialnopravne presoje, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in ali je storjena iz hude malomarnosti.
VSRS Sodba VIII Ips 183/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2018dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovediVrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je nična oziroma bolje rečeno pravno neučinkovita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, s katero delodajalec odpoveduje pogodbo, ki je že bila odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati. Bistvo takšne presoje je v tem, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna nova odpoved ne more imeti pravnih učinkov, ker predmeta odpovedi ni.
VSRS Sklep VIII R 2/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.02.2019spor o pristojnosti - delovni spor - civilni spor - poškodba pri delu - zavarovalnica - sosporništvoGlede na nesporno ugotovitev, da prva toženka pri drugi toženki ni imela zavarovane svoje civilne odgovornosti za nezgode delavcev pri delu, temveč je pri njej svojo odgovornost imela zavarovana družba G., d. o. o. - v stečaju, ki pa ni bila tožnikov delodajalec, delovno sodišče ne more biti stvarno pristojno za odločanje zoper drugo toženko niti na podlagi 5. člena ZDSS-1, niti na podlagi 191. člena ZPP v povezavi z 49. členom ZPP.
VSRS Sodba VIII Ips 180/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2018dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovediV času, ko je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, je ta pogodba že prenehala veljati na podlagi tožnikove odpovedi, zato odpoved tožene stranke ni mogla imeti pravnih učinkov, ne glede na to, ali bi na njeni podlagi tožniku delovno razmerje sicer lahko prenehalo že s prvim dnem odsotnosti z dela. To bi se lahko zgodilo le, če ne bi bilo ovire, da je bila pogodba pred tem že odpovedana in je ta prva odpoved takrat še veljala. Povedano drugače: odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka bi s prvim dnem tožnikove odsotnosti z dela lahko učinkovala le, če bi ta pogodba še veljala v času delodajalčeve odpovedi.
VSRS Sodba VIII Ips 274/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.01.2017poškodba pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženostUpoštevanje načela objektivne pogojenosti pomeni predvsem upoštevanje okvirov, ki jih je začrtala sodna praksa z dosojanjem odškodnin v podobnih primerih. Tožnik v zvezi z neustreznostjo dosojene odškodnine, glede na primerljive primere v sodni praksi, zgolj pavšalno navaja, da prisojena odškodnina ni skladna z obstoječo sodno prakso. Tožnik pri tem ne navaja sodnih odločb, ki naj bi dokazovale drugačno sodno prakso. Ne glede na navedeno pomanjkljivost revizije Vrhovno sodišče ugotavlja, da je ob upoštevanju različnosti posameznih primerov odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 59.000,00 EUR oziroma 58,68 povprečnih mesečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ustrezna glede na podobne primere in je pravilno umeščena med lažje in težje, tovrstne primere.
VSRS Sklep VIII DoR 238/2018-7Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.01.2019predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - letni dopustRevizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe določbe tretjega odstavka 159. člena ZDR-1.
VSRS Sodba II Ips 135/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019premoženjsko zavarovanje - stanovanjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovalna vrednost - zavarovanje na novo vrednost - zavarovalni pogoji - razlaga spornih določil - jezikovna razlaga - logična razlaga - višina zavarovalne vsote - podzavarovanje - razlaga v korist druge pogodbene stranke - dopuščena revizijaZavarovanje na novo vrednost zavarovalcu očitno vzbuja zaupanje, da zavarovalna vsota ne odstopa od zavarovalne vrednosti in zato ne pričakuje, da bi ga lahko zadele posledice podzavarovanja. Že z jezikovno razlago izraza „nova“ vrednost pridemo navzkriž s temeljnim konceptom podzavarovanja, saj se vrednost ob začetku zavarovalne dobe in vrednost ob kasnejši točki v času lahko razlikujeta, zavarovanje na novo vrednost pa naj bi zavarovalcu nudilo varnost prav s svojim prilagoditvenim elementom prihodnjim razmeram. Čeprav OZ v 960. členu ureja podzavarovanje in posebni pogoji v splošnih določbah prav tako opisujejo, na kakšen način razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo posledično vpliva na izplačilo zavarovalnine, pa določbe o zavarovanju na novo vrednost-standard iz poglavja C obravnavanih posebnih pogojev povprečnega zavarovalca zavedejo do te mere, da je prepričan, da bo dobil škodo povrnjeno do višine zavarovalne vsote iz zavarovalne police. Revizijsko...
VSRS Sodba II Ips 115/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019izbrisna tožba - prodajna pogodba - razveljavitev pogodbe - sodna razveza pogodbe - pravnomočna sodna odločba - načelo kavzalnosti - zemljiškoknjižni postopek - pogoji za vknjižbo - načelo formalnosti - načelo formalne legalitete - materialni pogoj - formalni pogojiStališče sodišč nižjih stopenj, da bi morala tožnica, ker je do razveljavite kupoprodajne pogodbe s pravnomočno sodno odločbo prišlo že pred vknjižbo tožencev v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavnost listine, ki je bila podlaga za vpis, uveljavljati že v zemljiškoknjižnem postopku, saj je v poznejšem postopku z izbrisno tožbo s tem ugovorom prekludirana, je zmotno. Pravnomočen zemljiškoknjižni sklep namreč udeležence postopka zavezuje le glede tistih vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v zemljiškoknjižnem postopku, torej glede formalnopravnih vprašanj vknjižbe. Ugovor, da je pravni posel razveljavljen oziroma razvezan, pa pomeni ugovor materialne narave, zato se o teh vprašanjih razpravlja v pravdnem in ne v zemljiškoknjižnem postopku.
VSRS Sodba in sklep II Ips 103/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019poslovna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - dejanska podlaga zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno bremeEdini način, da dejstva najdejo pot v dejansko podlago sodbe, je prek navedb strank v skladu s 7., 180. in 212. členom ZPP.
VSRS Sklep in sodba II Ips 246/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost države - kazenski postopek - vložitev obtožnice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - revizija kot prepis pritožbe - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijePonavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
VSRS Sklep III Ips 61/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.04.2019finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - Evropska komisija - opustitev nadzora - regresna pravica - odškodnina - exceptio illegalis - obstoj škode - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - podzakonski predpis - pogodbeno pravoUredba 1083/2006, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah, v 98. členu ureja tudi "Finančne popravke držav članic" in določa, da država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi z odkritimi nepravilnostmi in da ti popravki obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. V osnovi pa opredeljuje tudi merila za odmero finančnih popravkov, saj določa, da država upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada. S to določbo torej pravo EU nalaga državam članicam, da v primeru ugotovljenih kršitev upravičencem do evropskih sredstev naložijo finančni popravek. Navodila so v obravnavanem primeru postala del pogodbenega prava. Sodišče druge stopnje je kot najpomembnejši razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka štelo, da ne obstaja pravna podlaga za naložitev pavšalnega zneska finančnih popravkov tožeče stranke toženi stranki. Ker je to stališče napačno, so ostale nepreizkušene številne druge...
VSRS Sodba III Ips 29/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.07.2019podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok - posledice odstopa od pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pozitivni pogodbeni interes - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku - dopuščena revizijaPogodbeno določilo drugega odstavka 16. člena Pogodbe daje strankama možnost, da vsaka od njiju pogodbo brez razloga kadarkoli odpove z odpovednim rokom, to možnost pa je toženka tudi izkoristila. Taka odpoved pogodbe ima enake posledice kot odpoved časovno neomejenega pogodbenega razmerja po določbi 333. člena OZ. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok. Stranki sta s tem prosti svojih obveznosti.
VSRS Sodba II Ips 117/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2019načelo primarnosti prava EU - neposredna uporaba prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - načelo pravne države - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pogodba o štipendiranju - študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbe - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizijaIzpodbijano stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Ker pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
VSRS Sklep II Ips 40/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.2019odgovornost delodajalca (države) - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - policist - intervencija - zasledovanje osumljenca - povrnitev škode - dopuščena revizijaPo presoji Vrhovnega sodišča je bilo v opisanih okoliščinah (zaradi hitrega, eksplozivnega teka v popolni temi, pri čemer zaradi zasledovanja storilca kaznivega dejanja pozornosti ni mogel usmeriti v podlago) delo tožnika-policista nevarno.
VSRS Sodba II Ips 36/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2019povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - trditveno in dokazno breme - kvalificirana protipravnost - pravno stališče sodnikaOdškodninskega tožbenega zahtevka proti državi torej ni mogoče utemeljiti z golim zatrjevanjem, da je sodišče v določeni zadevi razsodilo napačno. Nepravilno odločanje sodišč namreč samo po sebi še ni protipravno v tem smislu, da bi utemeljilo odškodninsko odgovornost tožene stranke. Sodišče ob odločanju o zahtevku za plačilo odškodnine zaradi domnevno nestrokovnega ravnanja sodnika, ne preizkuša ponovno pravilnosti razlogov v zatrjevano protipravni sodni odločbi. Pomembno je le, ali je odločitev izvršilnega sodišča obremenjena s tako hudo kršitvijo, da lahko govorimo že o kvalificirani stopnji napačnosti.
VSRS Sodba III Ips 54/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.04.2019ničnost skupščinskih sklepov - letno poročilo družbe - ničnost letnega poročila - ničnost sklepov nadzornega sveta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preložitev skupščine - sklic skupščine - rok za sklic skupščine - preklic skupščine - dopuščena revizijaUpoštevaje, da je treba v sklicu skupščine med drugim navesti tudi čas skupščine, preložitev skupščine na drug termin terja naknadno spremembo vsebine sklica skupščine. Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine. To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica kot tudi pravila glede sklicnega roka.
VSRS Sklep X Ips 156/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - ukrepi Programa razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - standard obrazloženosti sodne odločbe - neizvedba glavne obravnave - opredelitev do dokaznih predlogov - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev revizijiIz obrazložitve prvostopenjske odločitve v upravnem sporu mora biti razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in njegove pravne subsumpcije pod uporabljene norme materialnega prava. V vsakem primeru mora biti jasno razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih opredelilo, kar vse je sestavni del pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave. S tem se torej povezuje potreba po argumentiranem stališču sodišča o razlogih za odločitev z opredelitvijo do bistvenih navedb strank v postopku. Na podlagi obrazložitve mora biti možna presoja o razumnosti sprejete odločitve. Stranka ima v upravnem sporu pravico predlagati dokaze v svojo korist, nima pa pravice, da so vsi predlagani dokazi tudi izvedeni. Procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni...

Izberi vse|Izvozi izbrane