Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8319cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MDE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba III Ips 159/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.06.2011avtonomno materialno pravo – vsebina pogodbe – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – uporaba avtonomnega materialnega prava v pravdnem postopku – materialnopravni ugovori, ki temeljijo na pogodbi – trditveno breme – obseg trditvenega bremena za substanciranje ugovora ali zahtevka iz pogodbeV okvir trditvenega bremena, če naj se uporabi avtonomno materialno pravo, sodijo tudi trditve o pogodbenem dogovoru, na katerem temelji konkretni zahtevek ali obramba. Takšna zahteva glede trditvenega bremena izhaja iz narave avtonomnega materialnega prava. Vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo pogodbe, sodišče namreč ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva. Ugotavljanje vsebine pogodbe ima tako značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja.
Sodba in sklep II Ips 103/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.06.2011podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dokazovanje z izvedencem - odškodninska odgovornost občine - razlaga zakona - pravica do povrnitve škode - napačna urbanistična informacija - pravna narava urbanistične informacije - možnost nadomestne gradnje - postavitev izvedenca v zvezi s pravnim vprašanjem - razlaga člena 243 ZPPČeprav lokacijske informacije ni mogoče šteti za „naslednico“ urbanistične informacije, se je mogoče zaradi primerljivosti namena izdaje obeh informacij pri opredelitvi pravne narave urbanistične informacije opreti na stališča teorije glede pravne narave lokacijske informacije. Lokacijska informacija ne pomeni uporabe prava, temveč je samo potrdilo iz uradne evidence, kar pomeni, da gre za javno listino in ne za upravni akt.Vprašanje katere podatke mora vsebovati urbanistična informacije je pravne narave, vendar to ne pomeni, da sodišče ne more postaviti izvedenca tudi v takem primeru. Če je za vsebinsko konkretizacijo pravne norme (oblikovanje zgornje premise) potrebno posebno strokovno znanje (pravila stroke), s katerim sodišče ne razpolaga, lahko sodišče izvede dokaz z izvedencem. Določbo 243. člena ZPP je tako treba razlagati preko meja njegovega dobesednega pomena. Ravno za takšno situacijo gre v obravnavani zadevi. Ker niti ZUN niti noben drug predpis ne...
Sodba III Ips 123/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.03.2011podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev škode - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države za ravnanje sodnika - odgovornost države za sistemske napake - sodni zaostanek - dolgotrajnost postopka zaradi reševanja vzorčnega primeraOdgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke je treba ločiti od njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo s protipravnim ravnanjem povzroči njen organ v zvezi z opravljanjem službe. Dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem pravice do sojenja v razumnem roku se nanašajo (tudi) na sodnika. Samo po sebi se sicer razume, da ni mogoče pričakovati takojšnje odločitve in da se presoja o času, ki je v posameznem primeru »ustrezen,« ne ravna zgolj po interesih predlagatelja in drugih prizadetih udeležencih postopka. Upoštevati je namreč treba tudi zahtevo po zakonito izvedenem postopku, ki šele omogoča izrek pravilne sodne odločbe. Sodnik je odgovoren za odločanje v ustreznem času in za odločanje o zahtevanih razumnih pospešitvah. Vendar pa se v primeru, ko se presoja o protipravnem ravnanju sodnika zaradi kršitve te dolžnosti kot podlagi za odškodninsko odgovornost iz 26. člena Ustave, upoštevajo razmere, v katerih se sodniška služba izvaja. Za presojo...
Sodba in sklep III Ips 18/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.05.2011dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – sočasna izpolnitev obveznosti – zavrženje revizijeZaključek o zmanjšanju stečajne mase ne bi bil mogoč v primeru sočasne izpolnitve obveznosti, saj se v tem primeru dolžnikovo premoženje ne bi zmanjšalo, temveč bi le spremenilo obliko. Tožena stranka v reviziji sicer navaja, da je bila sočasnost izpolnitve pogoj, da se vršijo naslednje dobave, vendar pa ta trditev nima podlage v ugotovitvah nižjih sodišč, kjer je sodišče druge stopnje ugotovilo, da pogodbene obveznosti niso bile izvršene sočasno. Zato je izpolnjen objektivni element izpodbojnosti.
Sodba III Ips 10/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.09.2011družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika – izplačilo poslovnega deleža – analogna uporaba določb o plačilu deleža družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – metoda bodočih donosov – metoda likvidacijske vrednosti – izračun vrednosti poslovnega deležaDoločba petega odstavka 437. člena ZGD pravno izčrpno, jasno in neposredno ureja položaj dosedanjega družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, določba 113. člena pa isto vprašanje ureja za izločenega družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo. Metoda bodočih donosov je ena od metod, uveljavljenih v ekonomski stroki, s katero se ocenjuje današnja tržna vrednost.
Sodba III Ips 17/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.09.2011lastna menica – izterjava dolga v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine – neupravičena pridobitev – ugovori izdajatelja meniceČe je toženec (dolžnik v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine) imel možnost uveljavljati ugovore zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, pa tega ni storil, tega, kar je plačal na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne more zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, v kateri bi uveljavljal ravno te, v izvršbi dopustne ugovorne razloge. Izdajatelj menice lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico, tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice.
Sklep III Ips 2/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.09.2011pogodba o delu - prekluzija - dokazovanje - novi dokazi - dokazno breme - višina terjatve - plačilo opravljenih del - razdrtje pogodbe brez krivde izvajalcaBreme dokazovanja omejitve (odtegljajev) izvajalčeve pravice do plačila v primeru prenehanja podjemne pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke. Vendar je trditveno in dokazno breme glede odtegljajev na toženi stranki le, če in dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini ravno na tej podlagi. Če tožena stranka oporeka višini zahtevka z navedbo, da bi moral tožnik upoštevati tudi prihranke pri stroških in (možnost za) zaslužek drugje, pade na tožečo stranko breme, da utemelji in dokaže, da takšnih prihrankov in možnosti zaslužka ni bilo. Iz tega, kako je prvostopenjsko sodišče vodilo postopek, nenazadnje tudi iz tega, kako je v prvi odločbi razporedilo trditveno in dokazno breme glede odtegljajev, je razvidno, da ob potrebni skrbnosti tožeča stranka ni mogla računati, da bo to breme nosila ona.
Sodba in sklep II Ips 115/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.11.2011odškodninska odgovornost občine – povrnitev premoženjske škode – izguba na dohodku – zastaranje odškodninske terjatve – odškodnina zaradi nemožnosti izpolnitve pogodbe – soglasje javnega pravobranilstva k pogodbi- manjvrednost nepremičnine – imisije - hrupNi pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi imela tožnica pravico do odškodnine zaradi neizpolnitve pogodbe le v primeru, če bi pogodbo razvezala. V primeru, ko izpolnitev postane nemogoča po krivdi dolžnika, je treba izhajati iz 138. člena ZOR in ne iz določb 124. in 125. člena ZOR. Po 138. člen ZOR tožnik odgovarja za nemožnost izpolnitve, če jo sam zakrivi. Res je, da ZOR ne ureja posebej, kakšne so pravne posledice nemožnosti izpolnitve, ki jo zagreši dolžnik, vendar si je treba pomagati z razlago določbe 262. člena ZOR. Tudi v primeru, ko obstaja nemožnost izpolnitve je treba upniku poleg pravice razdreti pogodbo priznati tudi možnost, da vzdrži obveznost v veljavi, zlasti takrat, ko je on svojo obveznost iz pogodbe že izpolnil in danega ne more več zahtevati nazaj. V tem primeru je dolžnik dolžan plačati namesto svoje dajatve denarno vrednost. Upnik v tem primeru lahko uveljavlja odškodnino na podlagi 262. člena ZOR in sicer lahko uveljavi...
Sodba VIII Ips 130/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.05.2011prostovoljno zavarovanje za dodaten obseg pravic – prenehanje sklada – veljavnost zavarovalnih pogodb – prenos pogodb na zavarovalnico – nemožnost izpolnitve – bistvena kršitev določb postopka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – načelo kontradiktornostiDo kršitve pravila o zaslišanju obeh strank (258. člen ZPP) in njunega neenakega obravnavanja ni moglo priti, saj sodišče ni zaslišalo nobene od strank. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnikov, ker je ocenilo, da je dejansko stanje razčiščeno, odločitev v sporu pa odvisna le še od vprašanja pravilne uporabe materialnega prava, tožnikoma ni kršilo pravice do obravnavanja pred sodiščem.Zaradi dogodka, za katerega ni bila odgovorna nobena od strank, tožena stranka ni mogla prevzeti nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti iz tožnikovih zavarovalnih pogodb (ni mogla vstopiti v takšen položaj, kot ga je imel v zvezi s sklenjenima pogodbama nasproti tožnikoma Sklad), pogodb pa tudi ni bilo mogoče prenesti na katero od zavarovalnic. Tožnika zato neutemeljeno vtožujeta priznanje obstoja zavarovalnih pogodb nasproti toženi stranki. Sta pa seveda upravičena do vračila sredstev, ki sta jih vplačala na podlagi zavarovalnih pogodb,...
Sodba III Ips 19/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.10.2011podjemna pogodba – sprememba dogovora o ceni del – razveljavitev pogodbe – povrnitev škode – napake volje - grožnjaTožeča stranka ne more kot škodo, za katero bi odgovarjala tožena stranka, uveljavljati morebitne izgube, ki ji je nastala, ker je pristala na to, da se spremeni določba krovne pogodbe o cenah. Navedbe o pritiskih in podrejenem položaju ob sklepanju aneksov ne zadoščajo za utemeljitev nedopustnega škodnega ravnanja tožene stranke. Grožnja, ki rezultira v sklenitvi pogodbe, ne daje podlage za neposreden odškodninski zahtevek – v višini negativnega pogodbenega interesa. S takšnimi navedbami bi bilo mogoče podpreti kvečjemu zahtevek za razveljavitev sklenjenih aneksov, česar pa revidentka ni uveljavljala.
Sodba II Ips 15/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.03.2012zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – nastop zastaranja – zastaralni rokSodišči prve in druge stopnje, ki sta ugotovili, da je tožnik 5. 3. 1997 izvedel, da toženka pogodbe ne bo sklenila, sta pravilno šteli, da je tedaj začelo teči zastaranje in da je do vložitve tožbe 11. 6. 2004 potekel petletni splošni zastaralni rok iz 371. člena ZOR (zastaralni rok za odškodninske terjatve je krajši).
Sklep X Ips 130/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.09.2009dovoljenost revizije – obnova upravnega postopka – pravni interes - zavrženjeVsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Iz podatkov, ki jih je pridobilo Vrhovno sodišče, izhaja, da je s sodbo Vrhovnega sodišča že bilo ugotovljeno, da se tožnik po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve ZDRS, od 28.8.1945 dalje šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana, zato tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za obnovo postopka v katerem je bilo ugotovljeno, da se tožnik ne šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana.
Sodba II Ips 108/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.02.2012izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – neodplačna razpolaganja – oškodovanje upnikov – vednost dolžnika – vedenje prejemnikaPri neodplačnih pravnih dejanjih se ne zahteva, da bi prejemnik koristi - toženka kakorkoli vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanja upnikov. Tudi pogoj na dolžnikovi strani je za upnika ugodnejši, ker iz tretjega odstavka 256. člena OZ izhaja domneva, da je dolžnik vedel, da neodplačno dejanje pomeni oškodovanje upnikov. Za utemeljenost tožbenega zahtevka tako zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
Sklep in sodba III Ips 130/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.05.2012zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz – substanciranost dokaznega predlogaInformativni dokazi v pravdnem postopku niso dovoljeni. Novejši pogledi zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Vendar pa za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Iz navedb toženke namreč ne izhaja, da bi bila dejstva v zvezi z nastalo škodo in njeno višino zunaj toženkinega zaznavnega območja, tako da teh dejstev ni poznala ali jih ni mogla spoznati. Spoznala bi jih lahko tudi s pomočjo pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja, ki bi se štelo kot del njene trditvene podlage.
Sodba II Ips 188/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.11.2011razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - prodaja stanovanja v izvršilnem postopku - predmet prodaje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – varstvo lastninske pravice - navidezna pogodba – uveljavljanje ugovora navideznosti pogodbe nasproti tretjemuV tem pravdnem postopku je (bilo) sporno, katero stanovanje v stanovanjski hiši je bilo tožniku v izvršilnem postopku res prodano. Ker etažna lastnina ne v času prodaje stanovanja, ni bila vzpostavljena, pa tudi sedaj ta vzpostavitev ni dokončna, je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je odločitev v sporu odvisna pravzaprav le od rešitve dejanskega vprašanja.
Sodba III Ips 163/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.01.2012ladijski prevoz blaga - odgovornost ladjarja – stvarne napake blaga - povrnitev premoženjske škode - odškodninaTožena stranka (ladjar) ob prevzemu vina za prevoz v nakladnice ni vpisala nobenih pripomb, ampak so vse vsebovale klavzulo „vkrcano brez pripomb“, zato se po določbi prvega odstavka 513. člena ZPNP šteje, da je prevzela tovor tako, kot je navedeno v nakladnici, torej brez napak. Glede na določbo 550. člena ZPNP, po kateri je ladjar odgovoren za vsako poškodbo tovora, ki ga je sprejel za prevoz, je jasno, da se svoji odškodninski odgovornosti do prejemnika vina, za katero je bilo ob izročitvi ugotovljeno, da je onesnaženo, v tem primeru ne more izogniti.
Sklep III Ips 154/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.01.2012pritožba – podpis pritožbe – nepopolna vloga – zavrženje pritožbeSodišče zavrže pritožbo, ki ni podpisana, ne da bi pred tem opravilo postopek njene dopolnitve.
Sodba III Ips 164/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.01.2012ničnost odločbe agencije – lastninsko preoblikovanje podjetij – oškodovanje družbene lastnine – postopek revizije – lastninjenjeV morebitnem sodnem postopku se presoja sodišč osredotoča na ugotavljanje, ali so bili ob izdaji odločbe revizijskega organa izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njeno izdajo. Sodišče se lahko osredotoča na ugotavljanje morebitnega oškodovanja družbene lastnine le v časovnih okvirih, v katerih je svojo presojo opravil tudi revizijski organ.
Sodba III Ips 14/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.12.2011delitev bilančnega dobička – nujnost zadržanja dobičkaNujnost (po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) je nedoločen pravni pojem. Kdaj je nek ukrep nujen – v tolikšni meri, da opravičuje poseg v pravico do deleža na dobičku – je stvar materialnopravne presoje sodišča. Ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni. Tudi nujni ukrepi se načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
Sodba II Ips 130/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.11.2011poroštvo – samostojni podjetnik posameznik – poroštvu podobno jamstvo – stečaj samostojnega podjetnika posameznika – odgovornost fizične osebePravilno je stališče izpodbijane sodbe, da toženčeva zaveza, sprejeta v času veljavnosti prej veljavne ureditve stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika in s katero je za izpolnitev pogodbenih obveznosti, sprejetih v okviru opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, jamčil s premoženjem, ki ni bilo zajeto v stečajno maso, ni bila nedopustna.

Izberi vse|Izvozi izbrane