Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8061cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MDE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep III Ips 153/2006Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.10.2008pritožba - nedovoljeno navajanje novih dejstev v pritožbi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaRevizijsko sodišče zato ne more sprejeti stališča pritožbenega sodišča, da so vse pritožbene trditve, s katerimi je tožena stranka izpodbijala dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka izvedla zaračunana dela, in sodišču prve stopnje očitala zgolj pavšalno utemeljitev tožbenega zahtevka, nedovoljene pritožbene novote zato, ker je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila le, »da tožnica ni opravila nobenih, po njenem prepričanju sicer nemožnih dodatnih del.
Sodba in sklep III Ips 176/2006Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.10.2008vsebina pogodbe - ugotavljanje dejstev - pasivna legitimacija - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izgradnja ceste v skladu z upravnimi dovoljenji - trajanje postopka za odkup nepremičnin - pritožbene novoteUgotavljanje vsebine pogodbe ima značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja (iz sodbe Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 697/2004, z dne 14.12.2006). Sodišči prve in druge stopnje sta lahko kot izhodišče za presojo o očitku prepočasnega postopanja upoštevali (le) uveljavitev uredbe, objavljene v uradnem listu dne 26.4.2000, ki je pravna podlaga za začetek postopanja tožene stranke v zvezi z odkupom nepremičnin, in sklenitev pogodb o odkupu nepremičnin tožeče stranke dne 27.6.2000. Ob takšnem izhodišču pa očitek prepočasnega postopanja (in s tem protipravnega ravnanja) ne more biti utemeljen. Določilo 207. člena ZOR se namreč nanaša na situacijo, ko do škode pride zaradi izvajanja gradbenih del na nepremičnini (prim. pravno mnenje, občna seja VSS 15. in 16.12.1986, Poročilo VSS 2/86 str. 46, obr.). Izgradnja nove ceste v skladu s pridobljenimi dovoljenji za poseg v prostor ni protipravno ravnanje.
Sodba III Ips 166/2006Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.11.2008ničnost pogodbe o prodaji poslovnega deleža - lastniški deleži v premoženju izdajatelja radijskega programa - omejitev svobode urejanja obligacijskih razmerij - soglasje ministrstvaDoločilo prvega odstavka 58. člena ZMed je treba razumeti kot omejitev avtonomije volje pogodbenih strank. Za pridobitev lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma glasovalnih pravic nad določenim odstotkom je bilo namreč potrebno (poleg soglasja volj pogodbenih strank še) soglasje tretjega. Soglasje pristojnega ministrstva je bilo v konkretnem primeru predpostavka za nastanek tistega dela Pogodbe, na podlagi katerega bi četrti toženec lahko pridobil poslovni delež, ki bi presegal dvajset odstotkov Radia. In ker četrti toženec po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje ni pridobil soglasja iz prvega odstavka 58. člena ZMed, niso bile izpolnjene vse (splošne in posebne) predpostavke za nastanek Pogodbe v tem delu.
Sklep VIII Ips 129/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.12.2007obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študentaV sporu za ugotovitev obstoja delovnega razmerja že po ZDR/90 obstaja dolžnost sodišča, da presodi o zahtevku glede na elemente posameznega razmerja. Ni bistveno, če elementi delovnega razmerja v ZDR/90 niso izrecno določeni (tako kot sedaj v 4. členu ZDR/02), saj jih je mogoče in potrebno ugotavljati na podlagi drugih zakonskih določb, ki urejajo posebnosti delovnega razmerja (za razliko ostalih pogodbenih razmerij). Pri opredelitvi enega ali drugega razmerja ni odločilna volja strank, čeprav to ne pomeni, da v nekaterih primerih tudi volje ne bi bilo mogoče upoštevati. Kriteriji za razlikovanje morajo biti čim bolj objektivni. Avtonomija strank ni neomejena. Status študenta in delavcev v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta.
Sodba X Ips 1579/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.04.2010davek od dohodkov iz dejavnosti - dopolnilna dejavnost na kmetiji - proizvodnja vrtnin - priznani stroški - amortizacija glede na lastniški delež - realne obresti od posojila - nastanek zavezanosti za DDV z vpisom v davčni registerOd proizvodnje vrtnin se plačuje davek od dohodkov iz dejavnosti, ne glede na statusno organizacijsko obliko zavezanca.
Sodba X Ips 1405/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.04.2010davek od prometa proizvodov – zastaranje – pogojna davčna oprostitev – klavzula – dohodnina – najemnina – študentski servis – napotnica – pogodba o delu – davek od dobička pravnih oseb – neizkoriščen letni dopust – temeljnica – reklamacija blaga – dolgoročne rezervacije – investicija – strogo upoštevanje nastanka poslovnega dogodka – storitve, opravljene v več letihKadar študentje opravljajo storitve, ne da bi predhodno predložili napotnico za delo prek študentskega servisa, imajo prejemki naravo prejemkov na podlagi pogodbe o delu. Za investicije ni dopustno oblikovati dolgoročnih rezervacij. Kadar se odhodki nanašajo na več let, mora davčni zavezanec z verodostojno listino narediti razmejitev, na podlagi katere je mogoče nedvomno ugotoviti višino odhodkov za posamezno davčno leto.
Sodba X Ips 1784/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.11.2009zavajajoče oglaševanje – ukrep tržnega inšpektorja – oglaševanje prodaje zbirke – sklepanje pogodbe na daljavoIz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.
Sklep X Ips 1175/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.11.2007upravni spor - odpravljena odločba tožene stranke - revizija tožene stranke - pravni interes za revizijoRevizija, ki jo vloži tožena stranka zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
Sodba III Ips 170/2006Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.06.2009cesija - odstop terjatve – prehod terjatev – stranske pravice – hipoteka – prenos hipoteke – ločitvena pravica - vknjižba prenosa hipoteke v zemljiški knjigiZ odstopom terjatve preidejo na njenega prevzemnika stranske pravice, med katerimi je navedena tudi hipoteka, in za njen prenos ni potrebna vknjižba v zemljiško knjigo.
Sodba X Ips 1424/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.10.2007sprememba oziroma razveljavitev pravnomočne odločbe - uporaba določb ZUP 1986Določba 324. člena ZUP določa le, za katere primere se še uporablja ZUP 1986, to pa so le tisti primeri, glede katerih je bila že vložena zahteva ali pravno sredstvo pred uveljavitvijo ZUP. Ta določba po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da se po ZUP 1986 končajo le postopki, kjer so bile zahteve strank za začetek postopka ali druge njihove zahteve, ki pomenijo začetek postopka ali pravna sredstva, med katere zakon šteje tudi izredna pravna sredstva, vložena pred uveljavitvijo ZUP. ZUP je začel veljati 1. aprila 2000. Obravnavana zahteva oziroma predlog za izredno pravno sredstvo pa je bila vložena 19.9.2002, torej po uveljavitvi ZUP. Zato se za odločanje o tej zahtevi ne more uporabljati ZUP 1986, temveč ZUP, ki pa izrednega pravnega sredstva razveljavitve oziroma spremembe pravnomočne odločbe s privolitvijo ali na zahtevo stranke ne pozna.
Sodba X Ips 1198/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.10.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – združitev revizijskih postopkovKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
Sklep II Ips 183/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2005razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - določitev preživnine ob sporazumni razvezi zakonske zveze - zmotna uporaba materialnega pravaDoločba 64. člena ZZZDR o razvezi zakonske zveze na podlagi sporazuma zakoncev sicer predvideva tudi obstoj sporazuma o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, kar pa sodišča ne odvezuje, da določi višino prispevka za preživljanje otrok v skladu z določbo 79. člena ZZZDR.
Sodba in sklep II Ips 130/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.04.2005revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus revizijskih razlogovKer revidentka pritožbenemu sodišču ne očita izvirnosti pri ugotavljanju oziroma dopolnjevanju dejanskega stanja, pač pa (poleg nejasnosti in protislovnosti razlogov izpodbijane sodbe) le pavšalno navaja, da je sodišče "bilo ves postopek pristransko in je tožnici kršilo ustavno pravico do poštenega sojenja", z revizijskim razlogom bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne more uspeti.
Sodba II Ips 199/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.07.2005spor iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja skupnih otrok - otrok kot stranka v postopku - dodelitev otroka - koristi otrokaSpor o varstvu in vzgoji skupnih otrok je praviloma spor staršev. Otrok je stranka v postopku le, če je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj.
Sodba VIII Ips 193/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.04.2006zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti - republiška štipendijaV dohodek kandidatove družine za pridobitev republiške štipendije se vštevajo tudi prejemki iz 13. in 17. točke 19. člena ZDoh. Prejemki iz 13. točke 19. člena ZDoh so prejemki fizičnih oseb, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki jo je ratificirala Republika Slovenija. V konkretnem primeru je to Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki in dohodki iz premoženja (Uradni list Republike Slovenije, Mednarodne pogodbe, št. 4/1998). Po 4. členu te konvencije se tožničin oče šteje za rezidenta Republike Avstrije, katerega plače, mezde in drugi podobni prejemki se po 15. členu obdavčijo samo v tej državi. Navedena določba torej ne pomeni, da se pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne upoštevajo tudi dohodki, pridobljeni z delom v Republiki Avstriji, od katerih prejemnik ne plačuje davka v Republiki Sloveniji in za katere...
Sodba VIII Ips 130/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2005pravica do štipendije - dohodek, ki ga eden od staršev prejema od zaposlitve v tujini - cenzus - rezident za plačilo dohodnineZaradi določila iz 1. odstavka 16. člena in 21. člena ZDoh, s katerima se določa osnova za davek od osebnih prejemkov - ki so vštevajo v osnovo za dohodnino - je v obravnavanem primeru treba neposredno uporabiti določila konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki jo je ratificirala naša država. V njej so določene osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic, zavezane k plačilu davka od osebnih prejemkov eni od držav pogodbenic na način kot ga določa ta konvencija. Ker je v njenem 25. členu vgrajeno načelo enakega obravnavanja državljanov države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, je revizijsko sklicevanje na kršitev določil 14. in 22. člena Ustave RS neutemeljeno.
Sodba III Ips 130/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.08.2007inominatna pogodba - okvirna pogodba o delu - razlaga pogodbeSporni dogovor predstavlja v poslovni praksi pogosto in avtonomno izoblikovano (inominatno) pogodbo, poznano kot okvirno pogodbo, ki v svojih osnovnih značilnostih temelji na pogodbi o delu. Obravnavana pogodba ima namreč bistvene elemente za njeno praktično izvajanje. Na njeni podlagi bi se lahko sklepale posamične (mesečne) pogodbe o delu, za točno določene modele, količine in vrste izdelkov, s točno določenimi roki izdelave in cenami dela. Obravnavana okvirna pogodba predstavlja podlago za sklenitev konkretnih pogodb o delu, pogodb o mesečnih konfekcijskih storitvah.
Sklep III Ips 18/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.06.2006prekinitev postopka pred sodiščem prve stopnje - izbris družbe iz sodnega registra - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sodba, izdana zoper neobstoječo pravno osebo - poprava sodne odločbe - pravni interesV tem sporu ne gre za isto situacijo kot v sporu pod opr. št. III Ips 41/97, v katerem so bila pred prekinitvijo postopka opravljena že vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje in je bilo treba (na seji senata) izdati samo še odločbo, ki je procesno dejanje izključno samo sodišča. V tem sporu je namreč sodišče druge stopnje izdalo sodbo zoper izbrisano toženo stranko, potem ko je postopek že nadaljevalo zoper njeno pravno naslednico (njeno edino družbenico). Zato ni utemeljeno smiselno sklicevanje sodišča druge stopnje na razloge sodbe VS RS z dne 4.12.1998, opr. št. III Ips 41/97.
Sodba in sklep III Ips 118/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.08.2006vročanje - vročilnica - dokazno breme - vročitev pravni osebi - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski sporVročilnica je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. Dokaz nasprotnega je dopusten. Dokazno breme je na osebi, glede katere je vročilnica dokaz o vročitvi.
Sodba III Ips 141/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek26.09.2006izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neobičajen način izpolnitve terjatve - verižni pobot (kompenzacija)Ker poravnava terjatve z "verižnim pobotom" ni bila vnaprej dogovorjena z gradbeno pogodbo (iz katere je tožeča stranka dolgovala toženi stranki), predstavlja "verižni pobot" neobičajen način izpolnitve terjatve tožene stranke.

Izberi vse|Izvozi izbrane