<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep I R 93/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.93.2019

Evidenčna številka:VS00027695
Datum odločbe:27.06.2019
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev - izločitev sodnika - zavrnitev predloga

Jedro

Predlagateljevega dojemanja vodenja postopkov na Okrajnem sodišču v Ljubljani kot nestrokovnega in pristranskega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namreč namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je v teku nepravdni postopek za vrnitev poslovne sposobnosti predlagatelju, ki je med postopkom Vrhovnemu sodišču predlagal, naj v skladu z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za obravnavanje zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče. V utemeljitev predloga navaja, da obstajajo tehtni razlogi, da Okrajno sodišče v Ljubljani v obravnavanem sporu ne sodi. Očita mu hude kršitve nacionalnih in mednarodnih pravil, Ustave RS in zakonov. Meni, da mu na Okrajnem sodišču v Ljubljani ne bo zagotovljeno pravično, pošteno in ustavno predvideno sojenje. Navaja, da postopki v ljubljanskem okrožju trajajo leta in leta ter da se v njih ne spoštujejo odločbe Ustavnega sodišča RS.1 O prekinitvi predlagateljevega postopka sodišče molči, sodnice pa ne delajo in pošiljajo dopise, ki jih ni mogoče izpodbijati. Poslovna sposobnost predlagatelju ni bila ustavno skladno odvzeta, kar dokazuje tudi sklep Vrhovnega sodišča (II DoR 496/2018 in II DoR 502/2018 z dne 16. 5. 2019). Razpravljajoči sodnici očita pristranskost in nestrokovnost, ker je v obravnavani zadevi predlagatelju ilegalno postavila začasnega skrbnika in neutemeljeno prekinila postopek zaradi postopka brezplačne pravne pomoči. Tudi postavitev izvedenca je po mnenju predlagatelja pristranska in nestrokovna. Opozarja tudi, da kot pooblaščenec zastopa tretje osebe na sodišču, kar kaže na to, da je njegova poslovna sposobnost ohranjena. V zvezi s postopkom IV P 1686/2012 Vrhovnemu sodišču očita odstop od sodne prakse in upiranje odločbam Ustavnega sodišča. Vezano na postopke dedovanja (II D 2053/2014 in II D 2037/2016) pa opozarja, da mu zaradi prekinitve postopka nastaja velika škoda. Sklicuje se tudi na postopek VL 10854/2015, v katerem zastopa upnika, in poudarja, da sodišče kljub jasnemu stališču Ustavnega sodišča čaka na postavitev skrbnika (na drugi strani pa izvršilni postopek pred sodiščem v Slovenj Gradcu nemoteno teče). Poudarja, da je glede na poročilo Evropskega parlamenta z dne 2. 5. 2019 Slovenija prvi kršitelj v Svetu Evrope, ki izgublja v 94 % vseh postopkov na Evropskem sodišču za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Meni, da je v obravnavanem primeru podan tako objektivni kot subjektivni kriterij pristranskosti ter da je njegov predlog konkretiziran in utemeljen.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču ESČP sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema tudi različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.

5. Predlagateljevega dojemanja vodenja postopkov na Okrajnem sodišču v Ljubljani kot nestrokovnega in pristranskega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namreč namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, ker ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

6. Ker okoliščine, ki jih predlagatelj navaja v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bila pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani ogrožena predlagateljeva pravica do nepristranskega sojenja, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrnilo.

-------------------------------
1 Sklicuje se na odločbo Up-619/15 z dne 2. 6. 2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67
Datum zadnje spremembe:
18.10.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyMzky