<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep I R 96/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:I.R.96.2016

Evidenčna številka:VS0018843
Datum odločbe:08.09.2016
Senat:Anton Frantar (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), Tomaž Pavčnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti

Jedro

Objektivna nepristranskost bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče v A., saj gre po stažu in področjih dosedanjega dela za sodnico, v zvezi s katero vtisa pristranskosti sodišča ne izključuje zgolj okoliščina, da obravnavana zadeva sodi v pristojnost okrožnega sodišča, na katerem ne opravlja sodniške službe.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v A. kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Toženec je odgovoru na tožbo predlagal delegacijo pristojnosti, ker je tožnica sodnica na Okrajnem sodišču v A., dodeljena Službi ...pri Vrhovnem sodišču. Že več kot 15 let je zaposlena v sodstvu, delala je kot strokovna sodelavka na Višjem sodišču v Ljubljani, kot sodnica pa na različnih oddelkih Okrajnega sodišča v A.. Živi v B., na sodišču v B. pa delajo številne njene kolegice in nekdanje sodelavke kot sodnice. Zaradi teh okoliščin bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavanem primeru so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Med tehtne razloge za delegacijo namreč sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže v izključitvi slehernega dvoma, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja zato ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. Tožnica je sodnica Okrajnega sodišča v A, sedaj pa je dodeljena k strokovni službi Vrhovnega sodišča, katere temeljne naloge so upravljanje posameznih projektov enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč. Pred tem je kot strokovna sodelavka opravljala delo na Višjem sodišču v A., kot sodnica pa na različnih oddelkih Okrajnega sodišča v A. Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi utegnila biti prizadeta objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, če bi v sporu, sodilo sodišče v A. Kot poudarja toženec, gre po stažu in področjih dosedanjega dela za sodnico, v zvezi s katero vtisa pristranskosti sodišča ne izključuje zgolj okoliščina, da obravnavana zadeva sodi v pristojnost okrožnega sodišča, na katerem ne opravlja sodniške službe. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Celju, ki je tudi izven območja prebivališča sodnice.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

Opr. št: VSRS Sklep I R 147/2018, z dne 04.10.2018, ECLI:SI:VSRS:2018:I.R.147.2018

Opr. št: VSRS Sklep I R 161/2018, z dne 22.11.2018, ECLI:SI:VSRS:2018:I.R.161.2018

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.01.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA1OTY3