<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sodba II Ips 237/2018
ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.237.2018

Evidenčna številka:VS00028996
Datum odločbe:07.11.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba I Cp 2458/2017
Datum odločbe II.stopnje:20.06.2018
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), Vladimir Horvat, dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:izredna pravna sredstva - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepis pritožbenih navedb v reviziji - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - odpoved kreditne pogodbe - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost

Jedro

Revizija ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, saj ponavlja očitke o procesnih kršitvah in napačni uporabi materialnega prava, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje.

Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo pritožbene navedbe, s katerimi je tožnica izpodbijala odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za postavitev izvedenca gradbene in ekonomske stroke. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja zaključek, da je toženkina odpoved kreditne pogodbe imela podlago v objektivno ugotovljivih dejstvih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožbeni zahtevek in trditve pravdnih strank

1. Tožnica je od toženke zahtevala, da ji plača 17.759.788,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Trdila je, da ji je toženka povzročila škodo, ker je neutemeljeno odstopila od kreditne pogodbe z dne 7. 10. 2008 in predlagala, da se zoper njo uvede postopek osebnega stečaja. Toženka je ugovarjala, da je imela utemeljene razloge za odpoved kreditne pogodbe.

Ugotovljeno dejansko stanje

- Toženka je na podlagi kreditne pogodbe z dne 7. 10. 2008 dala družbi J., d. o. o., kot kreditojemalcu in investitorju dolgoročni kredit s postopnim črpanjem v višini 12.500.000,00 EUR. Kredit je bil dan za namen financiranja izgradnje objekta na Z. Dogovorjen rok vračila je bil 30. 10. 2010. H kreditni pogodbi je bilo sklenjenih več dodatkov, s katerimi se je rok črpanja in vračila podaljševal, hkrati pa so se zagotovila tudi dodatna zavarovanja obveznosti v obliki poroštev. Z zadnjim dodatkom številka 3 z dne 5. 9. 2011 je kot porokinja pristopila tudi tožnica, rok za vračilo pa se je podaljšal do 30. 9. 2012.

- V 9. členu kreditne pogodbe je bilo določeno, da toženka lahko odpove kreditno pogodbo pred iztekom pogodbenega roka ter zahteva vračilo celotnega dolga tudi v primerih: (1) če izve za okoliščine, ki lahko po njenem mnenju ogrozijo izterljivost kreditne terjatve, (2) če kreditojemalec zmanjšuje tržno vrednost zastavljenega premoženja brez soglasja banke, (3) če kljub opominu in določilu naknadnega roka zamuja s plačilom katerekoli obveznosti za več kot trideset dni, (4) če krši pomembna določila te pogodbe, zlasti 5. člen pogodbe. V 5. členu kreditne pogodbe je bilo med drugim določeno, da se kreditojemalec zaveže: (1) redno izpolnjevati vse obveznosti po tej pogodbi, (2) na pisno zahtevo banke dopolniti zavarovanje oziroma dodatno zavarovati kredit v primeru znižanja tržne vrednosti premoženja, ki služi zavarovanju, in (3) da ne bo bistveno spreminjal pogojev prodaje ali izvedbe projekta brez predhodnega pisnega soglasja banke.

- Projekta v okviru prvotno predvidenih sredstev ni bilo mogoče dokončati. Priča A. A. je izpovedal, da je dodatne stroške na račun temeljenja ocenil na 500.000,00 do 600.000,00 EUR. Projekta ni bilo mogoče zaključiti v predvidenem roku. Investitor je zamujal s plačili po kreditni pogodbi in roki za izgradnjo ter brez toženkinega soglasja projekt spremenil. Tekom realizacije projekta je večkrat zamenjal glavnega izvajalca gradbenih del. Ob spremenjenem projektu je bilo premalo sredstev za dokončanje. To dejstvo je bilo ugotovljeno na podlagi izpovedb prič B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F.. Po spremenjenem projektu je bila vrednost izkupička manjša kot po prvotnem projektu, ki je vseboval tudi prodajo poslovnih prostorov. Zaradi sprememb na trgu nepremičnin zaradi splošne gospodarske krize je bila za toženko vprašljiva že prvotno predvidena uspešnost (dobičkonosnost) dokončanega projekta.

- Toženka je investitorja in poroke o finančni nevzdržnosti projekta obvestila na sestankih in z dopisi. Tožnico in ostale pogodbene stranke kreditne pogodbe je pozvala, da v projekt vložijo dodatna lastna finančna sredstva v višini 1.147.972,00 EUR, ki so bila po njeni oceni potrebna za njegovo dokončanje (to je izhajalo tudi iz dopisa z dne 18. 1. 2012). O tem so bili poroki seznanjeni že na sestanku z dne 21. 12. 2011, ko so bili ponovno pozvani k podaji razlogov za rešitev nastale situacije oziroma zagotovitvi manjkajočih sredstev ali zavarovanj pod grožnjo možne odpovedi kreditne pogodbe. Dodatna sredstva niso bila zagotovljena. Toženka je ocenila, da obstaja realna nevarnost za poplačilo kredita. Z dopisom z dne 20. 7. 2012 je kreditno pogodbo odpovedala ter od kreditojemalca in porokov zahtevala vračilo že črpanega kredita v višini 7.080.609,43 EUR. V odpovedi kreditne pogodbe z dne 20. 7. 2012 je ugotovila: (1) da sredstva, ki jih je imel investitor na razpolago niso zadostovala za dokončanje projekta, (2) da je investitor bistveno spremenil projekt in pogoje financiranja, saj je nameraval dokončati zgolj stanovanjski del objekta, poslovnega pa pustiti v tretji podaljšani fazi, s čimer se je zmanjšala vrednost objekta in tudi možnost pridobitve dovoljenj, (3) da projekta ni bilo mogoče zaključiti v predvidenem roku, in sicer pred končnim rokom za črpanje kredita 30. 9. 2002, saj je bilo spremenjeno gradbeno dovoljenje pridobljeno z več mesečno zamudo, glavni izvajalec del H., d. o. o., pa je 27. 6. 2002 odpovedal gradbeno pogodbo, ki ni zajemala vseh del za dokončanje projekta.

- Toženka je s pogodbo o delitvi s prevzemom z dne 11. 8. 2014 na družbo K., d. o. o., prenesla formalno pravna upravičenja na premoženju, in sicer med drugim tudi iz sporne kreditne pogodbe. Preko izdanih vrednostnih papirjev je ekonomska upravičenja iz tega premoženja presnela že 23. 12. 2011 in 18. 10. 2013. Družba K., d. o. o., se je kot univerzalna pravna naslednica na podlagi pogodbe o delitvi s prevzemom z dne 11. 8. 2014 vpisala v sodni register po 623. členu v zvezi z drugim odstavkom 635. člena ZGD-1. O tem je bila tožnica obveščena z obvestilom z dne 2. 10. 2014.

- V obdobju od maja 2012 do januarja 2013 se je toženka pogovarjala z investitorjem o možnostih financiranja in dokončanja projekta preko podjetja S. Predstavila je možnost, da se projekt v celoti odplačno prenese na novo ustanovljeno družbo za ta namen (S.). To družbo bi izbrala toženka, ki bi imela možnost izbire in zamenjave njenega direktorja. Tej družbi bi dala namenski kredit za dokončanje projekta. Pri dogovarjanju za dokončanje projekta preko S. toženka ni imela nepoštenih namenov. Njen namen je bil, da se ji povrnejo v projekt vložena sredstva. Do izpeljave projekta ni prišlo, ker investitor in toženka nista uspela uskladiti vseh odprtih vprašanj. Kasneje je toženka zoper dolžnike predlagala uvedbo stečajnih postopkov. Iz sklepa z opr. št. St 1850/2013 z dne 11. 5. 2015 je razvidno, da je bil predlog za začetek osebnega stečaja z dne 18. 9. 2013 zoper tožnico pravnomočno zavrnjen iz procesnega razloga, ker je med predhodnim postopkom za začetek stečajnega postopka prišlo do prenosa toženkine terjatve na družbo K., d. o. o.

Odločitev sodišča prve stopnje

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške. Dokazna predloga za postavitev izvedenca gradbene in ekonomke stroke je kot nepotrebna zavrnilo iz razloga, ker sta se nanašala na ugotavljanje višine zahtevka, ki je bil neutemeljen že po temelju. Kot nepotrebno se je izkazalo ugotavljanje ustreznosti toženkinega izračuna višine manjkajočih sredstev in možnosti za dokončanje projekta v okviru sredstev odobrenega kredita. Po 9. členu kreditne pogodbe je za njeno odpoved zadostovalo že toženkino subjektivno mnenje o obstoju okoliščin, ki bi ogrozile izterljivost dolga po kreditni pogodi. Pri tem toženka ni bila vezana na konkretne izračune. Tožnica tudi sicer ni pravočasno predlagala in priložila potrebne dokumentacije za izdelavo izvedenskega mnenja. Ključno je, da je pri toženki obstajalo mnenje o obstoju okoliščin, ki bi lahko ogrozile izterljivost kreditne terjatve, in da toženka ni bila dolžna zagotoviti manjkajočih sredstev. Ker investitor in poroki niso zagotovili manjkajočih sredstev, je upravičeno ocenila, da dokončanje projekta kot prvotno predvideno (brez predvidenih sprememb, s katerimi se ni strinjala) ne bo mogoče. Izpovedba I. I. sodišča ni prepričala. Toženkino mnenje o ogroženosti popačila kredita utemeljuje tudi dejstvo, da se je pred odločitvijo o odpovedi kreditne pogodbe več mesecev dogovarjala in iskala sprejemljive rešitve (tudi preko podjetja S.). Predviden rok vračila po kreditni pogodbi je bil 30. 10. 2010. Tudi z odmikanjem zaključka projekta so stroški kredita naraščali. Toženka razumljivo ni več želela tvegati z nadaljnjim financiranjem projekta. Ker je utemeljeno odstopila od kreditne pogodbe, ni ravnala protipravno. Z odpovedjo pogodbe je od kreditojemalca in porokov utemeljeno zahtevala plačilo dolga v višini 7.080.609,43 EUR v roku treh dni po prejemu pisne odpovedi pogodbe in zahtevka za plačilo. Ker terjatev s strani dolžnikov ni bila poravnana, je zoper dolžnike upravičeno predlagala uvedbo stečajnih postopkov. Toženka ni ravnala protipravno, ker je zoper tožnico predlagala uvedbo postopka osebnega stečaja. Očitki, da je toženka neupravičeno sprejela tožničino poroštvo, niso utemeljeni. Tožnica je v času sklenitve dodatka številka 3 imela premoženje.

Odločitev sodišča druge stopnje

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo. V zvezi z odločitvijo o zavrnitvi tožničinega dokaznega predloga za postavitev izvedencev je pojasnilo, da naj bi gradbeni izvedenec ocenil dejansko možnost izvedbe projekta glede na pravila stroke in vrednost objekta v času, ko naj bi bil projekt dokončan, izvedenec ekonomske stroke pa bi izračunal pričakovani dobiček. Vendar pa sta bila oba dokazna predloga utemeljeno zavrnjena kot nepotrebna iz razloga ker sta se nanašala na višino zahtevka, ki ni bil utemeljen že po temelju. Sodišče prve stopnje je upravičeno spremilo dokazni sklep glede odločitve v zvezi s postavitvijo izvedencev gradbene in ekonomske stroke. Kot pravno nepomembne je ocenilo pritožbene navedbe, ki so se nanašale na postopek v zvezi z razrešitvijo in imenovanjem drugega izvedenca ter na vprašanje, ali so bile izvedenčeve naloge določene v skladu s tožničinim dokaznim predlogom, ter navedbe, ki so se nanašale na oceno, da tožnica ni pravočasno predložila vse potrebne dokumentacije za izvedenca gradbene stroke. Izvedenca gradbene stroke ni bilo potrebno postaviti tudi iz razloga, ker je notorno, da je vrednost celotnega objekta (stanovanjski in poslovni prostori) večja od vrednosti zgolj njegovega stanovanjskega dela. Toženki ni bilo treba do evra natančno pojasnjevati, kako je prišla do ocene, da je treba v projekti vložiti še 1.174.972,00 EUR. Izpodbijana sodba tudi ni nedopustna sodba presenečenja, tožničin predlog za izločitev sodnice sodišča prve stopnje zaradi domnevne pristranskosti pa je bil prepozen. Predlog za izločitev, ki je bil pravnomočno zavržen s sklepom z dne 17. 5. 2017, bi moral biti podan do konca glavne obravnave.

4. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s presojo, da je toženka utemeljeno odstopila od kreditne pogodbe zaradi kreditojemalčeve kršitve pogodbe. Strinjalo se je z oceno o (ne)verodostojnosti izpovedbe priče I. I. ter pojasnilo, da je bila izpovedba D. D. ustrezno ocenjena. Pri odločitvi banke, da odpove kreditno pogodbe je šlo za subjektivno odločitev, ki je imela podlago v objektivno ugotovljenih dejstvih. Toženka ni ravnala v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, tožnica pa pri prevzemanju poroštvene obveznosti ni imela položaja potrošnice. Toženka je po svojih pooblaščencih s pooblaščenimi pri kreditojemalcu komunicirala in ni delala na skrivaj. S poskusom dokončanja projekta preko S. je poskušala projekt rešiti. Kot upnica je upravičeno podala predlog za začetek postopka osebnega stečaja zoper tožnico. Tudi stečajno sodišče je upoštevalo, da je družba K., d. o. o., postala tožničina upnica na podlagi pogodbe z dne 11. 8. 2014. Šele s pogodbo o delitvi in prevzemu z dne 11. 8. 2014 je na družbo K., d. o. o., prenesla formalnopravna upravičenja na premoženju, med drugim tudi iz kreditne pogodbe. Tožnici ni uspelo dokazati, da je bila toženka v trenutku odstopa že poplačana iz kreditne pogodbe.

Revizija tožeče stranke

5. Tožnica vlaga revizijo iz razloga napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve v ponovno odločanje drugemu sodniku. Poudarja, da pri predlogu za postavitev izvedenca ni šlo za informativni dokazni predlog, saj bi se z njim lahko potrdila višina zatrjevanega donosa projekta in s tem tudi višina tožbenega zahtevka. Dokazna predloga za postavitev izvedencev gradbene in ekonomske stroke je podala z namenom, da bi potrdila navedbe, da bi projekt lahko bil dokončan ter za ugotavljanje njegove vrednosti. Dokazovala je, da je bil projekt finančno vzdržen. Le izvedenec gradbene stroke bi lahko ugotovil, da je bilo ob spremenjenem projektu premalo sredstev za njegovo dokončanje. Ugotovitev, da delno dokončni objekt ne more imeti enake vrednosti in donosnosti kot celoten objekt, je arbitrarna in protispisna. To bi se lahko ugotovilo le s pomočijo izvedenca gradbene stroke. Sodišče prve stopnje je v toženkino korist dalo nalogo izvedencu, ki s strani tožnice ni bila predlagana. Izvedenca ni predlagala za ugotavljanje manjkajočih sredstev. Sodišče ji je tudi neutemeljeno očitalo, da dokaza z izvedencem ekonomske in gradbene stroke ni bilo mogoče izvesti, ker ni pravočasno predložila določenih dokumentov. Ker je podan dvom v nepristranskost sodišča, predlaga izločitev sodnice sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je favoriziralo toženko. Poleg tega je sodba sodišča prve stopnje nedopustna sodba presenečenja. Sodišče je preseglo toženkino trditveno podlago, ker je mimo toženkinih trditev ugotovilo, da je toženkina odpoved kreditne pogodbe lahko popolnoma subjektivna. Sodba sodišča druge stopnje je protispisna in se je ne da preizkusiti. Ni res, da je investitor spremenil projekt brez toženkinega soglasja. Investitor ni bil pozvan na dokapitalizacijo in ni brez toženkinega soglasja spremenil gradbenega dovoljenja in zbiral dodatne dokumentacije, da bi lahko dokončal le del objekta. Projekt je bil spremenjen iz drugih razlogov kot jih je ugotovilo sodišče. Ni imela možnosti, da se opredeli do razlogov za odpoved kreditne pogodbe. Investitor je imel sklenjene predpogodbe za prodajo stanovanjskega dela objekta in parkirnih prostorov. Kredit bi bil poplačan z izkupičkom. Toženkin izračun donosnosti projekta je bil spregledan. Toženkine navedbe iz odpovedi kreditne pogodbe so v nasprotju z dejanskim stanjem. Ugotovitve sodišča so brez podlage v izvedenem dokaznem postopku. Ni res, da je bila kreditna pogodba odpovedana zaradi povečanja toženkinega rizika zaradi sprememb gradbenega dovoljenja in neustreznih zavarovanj. Glavni toženkin namen za odpoved je bil, da preko podjetja S. pride do dobička od prodaje. Ni bilo potrebe po vložitvi dodatnih finančnih sredstvih. V spisu ni dokazov, ki bi potrdili zaključek o obstoju okoliščin v zvezi z ogroženostjo izterljivosti toženkine terjatve. Sklicuje se na izpovedbo I. I.. Sodišče ne bi smelo verjeti pričam B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F.. Do sprememb v projektu je prišlo zaradi zunanjih vzrokov. Izvedba projekta ni bila ogrožena. Toženka je zaradi neplačila podizvajalcu sama povzročila zastoj v izvedbi. Ravnala je v nasprotju z dobrimi poslovnim običaji. Ker ni bila več upnica, ne bi smela odpovedati kreditne pogodbe in podati predloga za uvedbo postopka osebnega stečaja zoper tožnico. Investitor je bil prepuščen zgolj toženkini subjektivni oceni. Pogodbo bi lahko odpovedala, če bi bila v zamudi in kljub primernemu dodatnemu roku ne bi izpolnila obveznosti. Odpoved zaradi ne-sočasne izpolnitve in odpoved v primeru negotovosti izpolnitve druge stranke sta vezani na predhodno postavljen primeren rok. Kreditno pogodbo bi lahko odpovedala le družba K., d. o. o., ki pa nima pravnega interesa za stransko intervencijo. Postopki izvršbe in stečajev, ki so ji povzročili škodo, so bili sproženi brez pravnega temelja. Sodišče se ni opredelilo do izpovedbe D. D., da je bila toženka poplačana. Njena terjatev iz kreditne pogodbe je bila poplačana z vrednostnimi papirji, ki jih je kupila družba K., d. o. o. Ni res, da je do prenosa terjatve prišlo šele z oddelitvijo. Nižji sodišči se v zvezi s sklepanjem dodatka št. 3 nista ukvarjali z navedbami o kršitvah Zakona o bančništvu. Njeno poroštvo, ki ni zmanjšalo toženkinega kreditnega tveganja, je v nasprotju z Zakonom o potrošniških kreditih.

6. Toženka in stranski intervenient nista odgovorila na vročeno revizijo.

Presoja utemeljenosti revizije

7. Revizija ni utemeljena.

8. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, kakšna je njegova ustavna vloga in kakšen je temu ustrezajoč pristop stranke do Vrhovnega sodišča. Razumevanje instituta dovoljene revizije, po katerem bi bilo Vrhovno sodišče dejansko postavljeno v vlogo tretje instance, in bi se od njega zahtevalo, da ponovno obravnava pritožbene navedbe, o katerih se je že pravilno izreklo sodišče druge stopnje, ni združljivo z ustavnim položajem te sodne instance. Ker je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, so dovoljeni le revizijski očitki, namenjeni sodišču druge stopnje. Revizije tudi ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), kar pomeni, da dokazna ocena sodišč nižjih stopenj glede odločilnih dejstev ni predmet (ponovne) presoje pred revizijskim sodiščem. Kadar so očitki o procesnih kršitvah le skonstruirani, njihov končni cilj pa je zgolj napad na dokazno oceno, in so tudi sicer očitno neutemeljeni ter je stranka nanje že dobila odgovor, se revizijsko sodišče z njimi (ponovno) ne ukvarja.1

9. Revizija ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, saj ponavlja očitke o procesnih kršitvah in napačni uporabi materialnega prava, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje. Čeprav ima revizija sedeminštirideset strani, je na sedemindvajsetih straneh vsebovan prepis pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ker se je sodišče druge stopnje o tožničinih pritožbenih navedbah pravilno izreklo, so (iz pritožbe prepisane) revizijske navedbe neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v tč. 5 do 19 sodbe pritožbenega sodišča. Vrhovno sodišče bo zato v nadaljevanju odgovarjalo le na tiste revizijske očitke, ki so namenjeni sodišču druge stopnje.

10. Revizijski očitki o kršitvah iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP so neutemeljeni. Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo pritožbene navedbe, s katerimi je tožnica izpodbijala odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za postavitev izvedenca gradbene in ekonomske stroke. Izvedba predlaganih dokazov na odločitev ne bi mogla vplivati, odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov pa je bila ustrezno in razumno obrazložena. Ugotovitev, da delno dokončan objekt ne more imeti enake vrednosti in donosnosti kot celoten objekt, ni arbitrarna oziroma protispisna. Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo tožničine pritožbene navedbe o pristranskosti sodišča prve stopnje in nedopustni sodbi presenečenja. Ne glede na to Vrhovno sodišče dodaja, da videz nepristranskosti ne more biti prizadet zgolj iz razloga, ker je bil tožničin dokazni predlog za postavitev izvedencev zavrnjen.

11. Z nepreglednimi revizijskimi navedbami, (1) da investitor ni bil pozvan na dopolnitev manjkajočih sredstev in da ni brez toženkinega soglasja spremenil projekta ter zbiral dodatne dokumentacije, da bi lahko dokončal le del objekta, (2) da tožnica ni imela možnosti, da se opredeli do razlogov za odpoved kreditne pogodbe, (3) da ni bilo potrebe po vložitvi dodatnih sredstev in da toženka pred odpovedjo kreditne pogodbe ni zagotovila primernega dodatnega roka, (4) da je bil toženkin glavni namen za odpoved kreditne pogodbe, da preko podjetja S. pride do dobička od prodaje, (5) da sodišče ne bi smelo verjeti B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F. in da bi moralo verjeti I. I., (6) da toženka ob odpovedi kreditne pogodbe ni bila več kreditodajalka in da v času vložitve predloga za uvedbo stečajnega postopka ni imela aktivne legitimacije za podajo predloga za uvedbo postopka osebnega stečaja zoper tožnico, revizija nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.

12. Revizijski očitek o napačni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja zaključek, da je toženka kreditno pogodbo odpovedala v skladu z njenim 9. členom in da kreditne pogodbe ni kršila. Sodba sodišča druge stopnje ne temelji na stališču, da je bil kreditojemalec prepuščen zgolj toženkini subjektivni oceni o finančni nevzdržnosti projekta. Toženkina odpoved kreditne pogodbe je imela podlago v objektivno ugotovljivih dejstvih.

13. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev, da tožnica na podlagi prvega odstavka 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizijskega postopka, je zajeta z odločitvijo o zavrnitvi revizije.

---------
1 Sodba in sklep VS RS z dne 28. 3. 2019, opr. št. II Ips 18/2018; sodba VS RS z dne 4. 10. 2018, opr. št. II Ips 64/2017; sodba in sklep VS RS z dne 19. 7. 2018, opr. št. II Ips 130/2018; sklep VS RS z dne 15. 3. 2018, opr. št. II Ips 212/2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 370, 370/3
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 239
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 127, 127/1
Datum zadnje spremembe:
10.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0NTE1
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*