Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8061cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT05
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep II DoR 429/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020dopuščena revizija - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - prerekanje - trditveno breme - nesporna dejstva - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - obstoj pravnomočne sodbeRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali mora upnik v pravdi prerekati ugovor zastaranja, če naj se ta ugovor zavrne, - ali je v okviru trditvenega bremena pravdne stranke, da ponavlja trditve o odločilnih dejstvih, ki jih v pravdi navaja že nasprotna stranka in so med pravdnima strankama nesporne, - ali zastaranje terjatve teče v času, dokler je med upnikom in dolžnikom v veljavi pravnomočna sodba, po kateri je izključen temelj za njeno plačilo.
VSRS sklep II DoR 311/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2015predlog za dopustitev revizije - laična revizija - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizijeKer je v obravnavanem primeru predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
VSRS Sodba in sklep II Ips 3/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.12.2019bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba tožbe - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - protispisnost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje - oškodovanje upnikov - rok za vložitev tožbe - kako se izpodbija - učinek izpodbijanjaTako pri primarnem kot tudi podrejenem zahtevku je na podlagi iste dejanske podlage tožbe zasledovana enaka pravna posledica – neučinkovanje sporne prodajne pogodbe v razmerju do tožnikov, v obsegu, ki je potreben za izpolnitev terjatve ter dopustitev izvršbe na prodano nepremičnino, kolikor je potrebno za poplačilo terjatve. Prvi primarni zahtevek v tožbi je bil v smislu določbe tretjega odstavka 184. člena ZPP le popravljen z določbo 260. člena OZ skladno formulacijo paulijanske tožbe (ugotovitveni zahtevek na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je bil spremenjen v oblikovalni zahtevek na neučinkovanje pogodbe v razmerju do upnika - prvega tožnika, kolikor je potrebno za izpolnitev terjatve). Tožba torej ni bila dejansko ter pravno identitetno spremenjena v navedenem podrednem zahtevku. Zato tudi ni pravno pravilno stališče revidentov, da bi bilo treba šteti, da je bil podredni zahtevek vložen že po izteku zakonskega prekluzivnega roka za izpodbijanje dolžnikovih...
VSRS Sodba IV Ips 51/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.02.2017bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - pravice obrambe - plačilni nalog - prekluzija - instrukcijska maksimaPo presoji Vrhovnega sodišča je (pravni) položaj storilca v primeru, ko pooblaščena uradna oseba ugotovi prekršek in plačilni nalog izda neposredno po kršitvi, to je na kraju storitve prekrška, specifičen. Storilec mora skladno z zgoraj navedenimi določbami (neposredno) po storjeni kršitvi in pred izdajo plačilnega naloga navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, saj jih sicer v postopku več ne bo mogel uveljavljati. To pomeni, da je storilčev čas za pripravo obrambe znatno omejen, zato od storilca pri navajanju dejstev in dokazov ni mogoče pričakovati tolikšne skrbnosti in natančnosti kot v drugih primerih. Skladno z navedenim je potrebno storilčevo zanikanje storitve prekrška in nasprotovanje v plačilnem nalogu ugotovljenem dejanskem stanju šteti kot predlog za njegovo zaslišanje. Sodišče je ne glede na določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 (gre za t. i. prekluzijo) tudi v prekrškovnem postopku vezano na načelo materialne resnice, kar pomeni, da...
VSRS Sodba II Ips 189/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.10.2019ugotovitev skupne lastnine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje v tujo nepremičnino - mansarda - nastanek nove stvari - stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - dokazno breme - neupravičena pridobitev - kondikcija - objektivna sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sklepčnost tožbe - popolnost tožbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zapadlost terjatveTemeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi, do katere pa v primerih, kakršen je tudi konkretni, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker je tožnik do konca glavne obravnave sporne nepremičnine še vedno uporabljal, je s tem tudi užival koristi od zatrjevanih investicij in do premika koristi v sfero lastnice nepremičnin še ni prišlo.
VSRS Sodba X Ips 52/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek31.08.2016varstvo blagovne znamke - cigarete - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - verjetnost zmede v javnostiKljub upoštevani nadpovprečni pozornosti potrošnika, ob ugotovljeni podobnosti primerjanih znakov (upoštevaje njun celotni vtis) obstaja verjetnost zmede. Pritrditi gre namreč stališču Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino in sodišča prve stopnje, da bi bil tudi nadpovprečno pozoren potrošnik ob pojavu novih cigaret s prevladujočim besednim elementom „PRESTIGE“ lahko zaveden in bi zmotno menil, da gre za nov izdelek ali novo izdajo izdelka podjetja, ki daje na trg izdelke pod že obstoječo znamko „PRESTIGE“.
VSRS Sklep III DoR 69/2017-10Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.09.2017predlog za dopustitev revizije - kršitev blagovne znamke - zavrnitev predlogaKer niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
VSRS Sklep X Ips 225/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.11.2016upravni spor - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - predložitev poslovne dokumentacije - sklep procesnega vodstva - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu - dovoljenost revizije - zavrženje revizijeSklep, ki revidentu med postopkom nadzora nalaga predložitev poslovne dokumentacije zato, da bo pristojni organ nadzor revidentovega delovanja sploh lahko opravil, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
VSRS Sodba X Ips 26/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020odmera komunalnega prispevka - program opremljanja stavbnih zemljišč - podlaga za odmero nadomestila - dopuščena revizijaOdmera komunalnega prispevka brez sprejetih podlag z odlokom ni dopustna.
VSRS Sodba VIII Ips 42/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2020letni dopust - bolniška odsotnost - možnost izrabe letnega dopusta - prenos letnega dopusta - odškodninska odgovornost delodajalcaDoločbo četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, po kateri ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta, je treba razlagati tako, da ta določba ne vključuje tudi položaja, v katerem delavec pred potekom obdobja za prenos ni imel dejanske možnosti izvršitve te pravice. Če torej delavec dejansko ni imel možnosti izrabe letnega dopusta tudi do poteka obdobja za prenos, tega lahko še vedno izrabi. Pri tem pa pravica do izrabe letnega dopusta ni neomejena, saj jo je, kot pojasnjeno, tudi SEU, razen izjemoma, omejilo na obdobje 15 mesecev za prenos. V konkretni zadevi to vprašanje ni relevantno, saj je tožnica po poteku bolniškega staleža v letu 2014 in 2015 spet začela z delom s 1. 12. 2015 (in se kmalu za tem z vprašanji o svojem dopustu obrnila na...
VSRS Sklep III DoR 120/2018-9Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.01.2019dopuščena revizija - izvršljivost notarskega zapisa - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - izvršba za izpraznitev poslovnih prostorovRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je za izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi odstopa od pogodbe po 28. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih potrebna sodna intervencija.
VSRS Sklep I Up 186/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020upravni postopek - pristojnost upravnega sodišča - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - izdaja odločbe po uradni dolžnosti - ugotovitvena odločba občinskega organa - zemljiška knjiga - izbris zaznambe - dopustnost tožbe zaradi molka organa - pravni interes - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - opustitev odločanja - pravica do zasebne lastnineTožnika sta zatrjevala nezakonitost opustitve dolžnega ravnanja občinskega sveta, da sprejme odločitev o ukiniti statusa javnega dobra. Ker v tem primeru ne gre za razmerje dveh prirejenih subjektov, je edino sodno varstvo pritožnikov pred nezakonitostjo ravnanja oblastnega organa, ki naj bi posegalo v njune človekove pravice, zagotovljeno v upravnem sporu in ne pred sodiščem splošne pristojnosti. Stališče izpodbijanega sklepa, na katerim temelji zavrženje tožbe, je zato napačno.
VSRS Sklep X DoR 210/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020upravni spor - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pravni interes - Državno odvetništvo - zavrženje predloga - dopuščena revizija - brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - sestava in vložitev pritožbe - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbiRevizija se dopusti glede vprašanja ali je po določbi četrte alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti brezplačno pravno pomoč zgolj za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ali pa je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.
VSRS Sodba X Ips 296/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.06.2016dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - presežek DDV - pogoji za izplačilo - knjigovodsko poračunanje davčnega dolga z davčno terjatvijo davčnega zavezanca - prepoved pobota - stečaj davčnega zavezancaPridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč jih določajo druge določbe (73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2), iz katerih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
VSRS Sodba X Ips 35/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zahtevek za vračilo presežka ddv - pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca - stečaj davčnega zavezanca - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota - odločba Ustavnega sodiščaČe se zoper revidenta v obravnavanem trenutku ne bi vodil stečajni postopek, bi davčni organ, upoštevaje četrti odstavek 73. člena ZDDV-1, lahko pobotal revidentovo terjatev do države z njegovo obveznostjo in posledično zavrnil zahtevek za vračilo davka. Po začetku stečajnega postopka pa je takšen modsebojen pobot terjatev, ki so nastale pred in tistih, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP izrecno prepovedan, zato bi morala tožena stranka pri odločitvi o revidentovem zahtevku za vračilo presežka upoštevati 264. člen ZFPPIPP. Gre za odraz pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov v stečaju, zaradi česar je dopustnost pobota v stečaju izjema, ki mora biti v zakonu izrecno določena. Ob odsotnosti posebne ureditve, s katero bi zakonodajalec v postopkih zaradi insolventnosti drugače uredil pobot davčnih obveznosti s terjatvami iz naslova popravkov DDV, po presoji revizijskega sodišča tudi za tovrstne obveznosti velja...
VSRS Sklep X Ips 12/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020upravni spor - ponovitev dokazov, že izvedenih v upravnem postopku - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - načelo neposrednosti - enako varstvo pravic - obrazloženost sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - denacionalizacija - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - kulturna dejavnost - namenska raba prostora - dopuščena revizijaDokaznega predloga ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker je bil ta dokaz že izveden v upravnem postopku. Upravno sodišče namreč na podlagi tožbenih navedb preverja tudi pravilnost dejanskega stanja, ki ga je ugotovil upravni organ. Tega pa ne preverja le z dokazi, ki v upravnem postopku niso bili izvedeni, saj je lahko dejansko stanje nepravilno ugotovljeno tudi kadar temelji na zmotni dokazni oceni v upravnem postopku izvedenih dokazov. Če se pomanjkljivost dejanskega stanja kaže kot napačna presoja v upravnem postopku izvedenih dokazov, pa je treba zaradi načela neposrednosti na glavni obravnavi ponoviti njihovo izvedbo. Že zato zgolj dejstvo, da je bil dokaz izveden v upravnem postopku, torej tudi po drugem odstavku 51. člena ZUS-1, ni zadosten razlog za zavrnitev predloga, naj sodišče ta dokaz izvede tudi v upravnem sporu. Sodišče ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo na kontradiktorni glavni obravnavi (vnaprejšnja dokazna ocena). Razlaga,...
VSRS Sklep VIII DoR 291/2019-9Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.01.2020predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predlogaTožnik zahtevanim formalnim pogojem za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP ni zadostil, saj v predlogu ni obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje sporna vprašanja rešilo nezakonito (v predlogu sodbe sodišča druge stopnje sploh ne omenja), oziroma zakaj je zmotno uporabilo materialno pravo. Poleg tega ni navedel nobene odločbe, ki bi nakazovala na neenotno sodno prakso višjega sodišča oziroma na neenotno sodno prakso Vrhovnega sodišča.
VSRS Sodba I Ips 15577/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.12.2019kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - povzročitev premoženjske škode - pridobitev protipravne premoženjske koristi - enoosebna d.o.o. - sodna praksa Vrhovnega sodišča - praksa Vrhovnega sodišča - prepoved retroaktivne uporabe zakona - vezanost na sodno prakso - načelo enakosti pred zakonom - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pravna vprašanjaOdločbe Vrhovnega sodišča v našem pravnem redu niso formalni pravni vir in nanje nižja sodišča niso neposredno vezana. Vrhovno sodišče z oblikovanjem ustaljene sodne prakse daje vodilo nižjim sodiščem za razsojo v enakih in podobnih primerih ter na takšen način usmerja delovanje sodnega sistema. V skladu s prvim odstavkom 109. člena Zakona o sodiščih (ZS) Vrhovno sodišče zagotavlja enotno sodno prakso, kar pa ne pomeni, da so nižja sodišča nanjo formalno vezana. Bistvo starejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi z zlorabo položaja v enoosebni d. o. o. je, da storilec in oškodovanec ne moreta hkrati obstajati v isti osebi v primerih, ko je bilo premoženje enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo preneseno v okviru zakonitega poslovanja, torej ne da bi se obdolžencu očitalo, da bi s svojim ravnanjem kršil prisilne predpise. V obravnavanem primeru ni šlo le za pridobivanje koristi enega subjekta na račun zmanjšanja premoženja drugega subjekta v...
VSRS Sodba XI Ips 56723/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.12.2019začasni ekstradicijski pripor - namen - begosumnost - pristojni organ za odločanje o prošnji - popolnost dokumentacijePri odreditvi začasnega ekstradicijskega pripora sodišče še ne razpolaga s formalno prošnjo za izročitev tujca in dokumentacijo, na podlagi katere lahko odloča o utemeljenosti prošnje za izročitev.
VSRS Sklep II Up 1/2019-9Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020kaznovanje za žalitev sodišča - žalitev v vlogi - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - svoboda izražanja v sodnem postopkuNavedbe v pisni vlogi morajo biti premišljene, usmerjene v kritiko izpodbijane odločbe in niso namenjene osebnemu obračunavanju z avtorjem izpodbijanega akta. Drugače je lahko na glavni obravnavi, kjer je stranka ali njen pooblaščenec lahko izzvana z izjavami nasprotne stranke, prič, izvedencev ali sodnikov, in zato emocionalno reagira in izjavi kaj, kar je lahko opredeljeno kot žalitev. Če torej v vlogi pooblaščenec žali sodišče ali sodnike, to kaže samo na to, da so take navedbe premišljene, in kot v obravnavanem primeru, z edinim namenom sramotenju sodnic in senata. Po presoji Vrhovnega sodišča ima varstvo ugleda sodišča in sodnic posebno težo in predstavlja vrednoto, ki v obravnavanem primeru opravičuje poseg v svobodo govora. Tudi z vidika javnega interesa je poseg v navedeno pravico upravičen in tudi nujen. Meje svobode govora so v javni komunikaciji nemalokrat presežene, ali pa komaj še na meji sprejemljivega. Notar, kot oseba javnega zaupanja in nosilec...

Izberi vse|Izvozi izbrane