Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8349cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT05
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba X Ips 12/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.06.2020dopuščena revizija - carina - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - napaka carinskega organa - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - zastaranje carinskega dolga - obvestilo dolžniku - pritožbeni postopek - razlaga pojma - revizijski postopek - tek zastaralnega roka - prekinitev zastaranja - zavrnitev revizijeZa namen razlage 221. člena CZS o prekinitvi zastaranja je treba revizijo po ZUS-1, ki jo vloži zavezanec za carinski dolg in z njo uspe ter doseže ponovno odločanje o dolgu pred carinskim organom, šteti za pritožbo v smislu 243. člena CZS. Omenjeni odgovor pa pritrjuje tudi dosedanji praksi Vrhovnega sodišča, da mora carinski organ postopek, ki sledi odločitvi o reviziji, izvesti do poteka zastaralnega roka, katerega tek je bil glede na določbo tretjega odstavka 221. člena (v zvezi z 243. členom) CZS odložen v času odločanja o pravnih sredstvih zoper odločitev, kar pomeni, da se z odločitvijo o reviziji njegov tek nadaljuje (zadevi X Ips 202/2014, X Ips 23/2015). Z navedenim pa je skladno tudi stališče v zadevi X Ips 43/2016, da zastaralni roki ne tečejo ne le v času odločanja o pritožbi (kot izrecno določa tretji odstavek 221. člena CZS), ampak tudi v času odločanja o drugih pravnih sredstvih zoper odločitev prvostopenjskega carinskega organa. Dejstvo, da...
VSRS Sklep II DoR 629/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.01.2020predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - sklep o vrnitvi v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizijeSklep o vrnitvi v prejšnje stanje ni med sklepi, navedenimi v tretjem odstavku 384. člena ZPP, prav tako pa po ustaljenem stališču revizijskega sodišča ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. V tem postopku se namreč ne odloča o glavni stvari, ampak o tem, ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep tako nima lastnosti končnosti.
VSRS Sklep II DoR 656/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.05.2020predlog za dopustitev revizije - stvarna pristojnost - gospodarski spor - aktivna legitimacija - verodostojna listina - izpisek iz poslovne knjige - zavrnitev predlogaPredlog za dopustitev revizije se zavrne.
VSRS Sklep X Ips 59/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.06.2020dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - javni razpisi - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - upravičeni vlagatelj - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - upravičenec do nepovratnih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - izvedba projekta - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev revizijiSplošne zakonske zahteve iz četrtega odstavka 56. člena ZKme-1, da mora zahtevek stranke za izplačilo izpolnjevati pogoje iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, ni mogoče razumeti tako, da se pri preverjanju pogojev za izplačilo sredstev ponovno preverja tudi pogoj, ki se nanaša na status vlagatelja/upravičenca. O tem se namreč odloči z odločbo o pravici do sredstev. Ta odločba pa je v obravnavanem primeru že pravnomočna. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju tudi z institutom pravnomočnosti, katerega pomen poudarja Ustava RS v 158. členu.
VSRS Sodba X Ips 223/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2020dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - dodatna odmera davka - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davek na dodano vrednost (DDV) - davčno (ne)priznani odhodki - znižanje davčne osnove - davčna zloraba - izguba pri prodaji poslovnega deleža - nakup nepremičnin - povezane osebe - transferne cene - obresti - ekonomska upravičenost posla - ugoditev reviziji - delna odprava upravne odločbe glede višine davčne obveznostiSkladno s prvim odstavkom 29. člena ZDDPO-2 je davčno priznan tisti odhodek, za katerega se lahko šteje, da je nastal za potrebe pridobivanja obdavčljivih prihodkov. Takšen odhodek za pravno osebo predstavlja določen doprinos k njenemu poslovanju in ustvarja dodano vrednost za ohranjanje ali povečevanje položaja pravne osebe na trgu. Posledično ima za pravno osebo izmerljivo korist. Izpodbijana sodba temelji na stališču, da obresti niso poslovno potreben odhodek, ker je bila kupnina za zemljišča, v zvezi s katerimi je bilo najeto posojilo, plačana prodajalcu še pred odobritvijo posojila. Zgolj to dejstvo pa ne zadošča za zaključek, da se obresti ne priznajo kot odhodek, ki zmanjšuje davčno osnovo. Da gre za odhodek, ki je za davčnega zavezanca nepotreben oziroma neupravičen, bi sodišče prve stopnje lahko utemeljilo ob ugotovitvi, da so bila finančna sredstva, pridobljena od banke, porabljena v nasprotju z namenom iz 29. člena ZDDPO-2. To pa iz izpodbijane sodbe...
VSRS Sklep X DoR 94/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.05.2020predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odmera dohodnine - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - institut povprečenja - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakseRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot iz osebnega računa zavarovancev poklicnega zavarovanja predmet povprečenja po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2.
VSRS Sodba X Ips 20/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.05.2020dopuščena revizija - davki - odkup odpadnih surovin - zbiranje odpadkov - prodaja premičnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - akontacija dohodnine - obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti - dohodek iz kapitala - oprostitev plačila dohodnine - razlaga določb zakona - jezikovna razlaga zakonskih določb - sistemska razlaga - davek od dohodkov iz dejavnosti - ugoditev revizijiV zvezi z obdavčitvijo oziroma oprostitvijo obveznosti plačila dohodnine fizične osebe od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin (1. točka 32. člena ZDoh-2), način nastanka odsvojiteljeve lastninske pravice na tem kapitalu (premičninah), ni odločilen. Ker med strankama ni sporno, da so bile odpadne surovine ob prodaji revidentu last prodajalcev (njihov kapital) se od dohodkov, ki so jih ustvarili s prodajo premičnin, torej po 1. točki 32. člena ZDoh-2, dohodnine ne plača, zato tudi revident ni bil dolžan plačati akontacije tega davka kot davčnega odtegljaja. Zmotno je materialnopravno stališče, da se navedeni dohodki fizičnih oseb (doseženi s prodajo odpadnega materiala, pridobljenega z aktivnostjo zbiranja), lahko obravnavajo in obdavčijo z dohodnino kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po tretjem odstavku 38. členu ZDoh-2. Za dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja je nujno, da je med izplačevalcem in prejemnikom dohodka...
VSRS Sodba X Ips 31/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2020dopuščena revizija - okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - predčasna razrešitev - upravni akt - sodno varstvo v upravnem sporu - razlogi za razrešitev - odločanje o razrešitvi - dodeljeni sodnik - prenehanje opravljanja sodniške službe - dejansko opravljanje sodniške službe - razlaga zakonskih določb - videz nepristranskosti - neodvisnost - zavrnitev revizijeZačasne dodelitve sodnika na Vrhovno sodišče ter s tem možnosti, da je začasno (v celoti ali deloma) oproščen opravljanja sodniške službe, ni mogoče šteti za primer razloga za predčasno razrešitev iz drugega odstavka 35. člena ZVDZ v smislu, da je "prenehal opravljati sodniško službo".Okoliščina, da tožnica ne opravlja sodniške službe, temveč vodi Službo za upravljanje projektov na Vrhovnem sodišču, za kar je zahtevan pogoj biti sodnik, ne more predstavljati okoliščine, ki bi bila lahko razlog za predčasno razrešitev z mesta predsednice volilne komisije.
VSRS Sodba X Ips 38/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2020dopuščena revizija - davek na darila in dediščine - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - prvi dedni red - smrt očeta - svaštvo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - pritrdilno ločeno mnenje - pastorek - pravni pojemPastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.06.2020dopuščena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - davčni postopek - pravnomočna odmerna odločba - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - pogoji za uporabo - očitna napaka - razlaga zakona - napačno ugotovljeno dejansko stanje - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti - ravnanje zavezanca - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega pravaZ uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena ZDavP-2 je mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe (tudi) zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki je v očitnem nasprotju s podatki iz uradnih oziroma javnih evidenc, ki so dostopne davčnemu organu, saj to šteje za očitno napako pri ugotovitvi dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo odmerne odločbe. "Očitnost" se nanaša (tudi) na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako. Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke...
VSRS Sklep I Kr 45972/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.05.2020prenos krajevne pristojnosti - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - videz nepristranskosti sodišča - običajni kolegialni odnosiV konkretni zadevi okoliščina, da je obdolženec A. A. brat višje sodnice na Višjem sodišču v ..., C. C., ki je bila pred tem dolgoletna sodnica na Okrožnem sodišču v ..., ki ima prostore v isti stavbi kot Višje sodišče v ..., predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče je pri odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.
VSRS Sodba X Ips 13/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2020dopuščena revizija - okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - predčasna razrešitev - upravni akt - sodno varstvo v upravnem sporu - razlogi za razrešitev - odločanje o razrešitvi - sodnik - prenehanje opravljanja sodniške službe - dejansko opravljanje sodniške službe - jezikovna razlaga zakona - namenska (teleološka) razlaga - neodvisnost - videz nepristranskosti - nezdružljivost opravljanja funkcij - ugoditev revizijiIzpodbijani sklep (o razrešitvi predsednice okrajne volilne komisije) je upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in se posledično zagotavlja učinkovito sodno varstvo pravic in pravnih interesov tožnice v upravnem sporu. Ob dodelitvi sodnika na mesto direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju je že do take mere poseženo v položaj sodnika, da ne more hkrati opravljati tudi sodniške službe, z njegovim neposrednim delom pri vodenju navedenega centra, ki deluje v okviru ministrstva, pa je s tem lahko objektivno postavljena pod vprašaj njegova neodvisnost pri opravljanju funkcije predsednika volilne komisije, s tem pa se lahko vzpostavlja razumen dvom v videz take neodvisnosti. Okoliščina, da tožnica vodi Center za izobraževanje v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje in ne opravlja sodniške službe oziroma jo skladno z zakonsko določbo niti ne sme (tretji odstavek 71. c člena ZSS), predstavlja razlog za predčasno razrešitev z mesta predsednice volilne komisije po...
VSRS Sodba X Ips 5/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2020dopuščena revizija - varnost in zdravje pri delu - upravno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - sprememba podzakonskega predpisa - sprememba pogojev - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - retroaktivna določitev pravil - pravnomočnost in dokončnost upravne odločbe - poseg v pravnomočno odločbo - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega pravaOdvzem pravnomočnega upravnega dovoljenja, ki velja za določen čas, zaradi zaostritve pogojev, ki jih na novo in drugače uveljavlja podzakonski predpis, ki je pričel veljati po izdaji upravnega dovoljenja, ni dopusten, če tak način posega v pravnomočno upravno odločbo o dovoljenju nima podlage v ustrezni zakonski ureditvi. Vrhovno sodišče pri tem dodaja še, da mora biti v takem primeru z ustrezno stopnjo predvidljivosti določen tudi okvir oziroma kriteriji za spreminjaje pogojev, ki bi lahko vplivali na pravni položaj imetnikov dovoljenj, saj ga k temu zavezujejo ustavna načela pravne države.
VSRS Sodba X Ips 19/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.05.2020dopuščena revizija - davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - sale and lease back - dvakratna prodaja - finančni najem - enotna transakcija - oprostitev plačila DDV - oproščena transakcija - odbitek vstopnega DDV - načelo davčne nevtralnosti - popravek obračunanega DDV - dobra vera - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega pravaTakojšnja prodaja in povratni zakup nepremičnin med istima strankama ne pomenita dveh vzajemnih dobav blaga (ločenih pravnih poslov), ampak enotno finančno transakcijo za povečanje likvidnosti gospodarske družbe, če: gospodarska družba za namen pridobitve sredstev kot posojila prenese (proda) nepremičnine na finančno institucijo, ta pa za iste nepremičnine sklene s prodajalcem pogodbo o finančnem leasingu; omenjeni namen pa je izkazan, če prenos nepremičnin ne omogoča finančni instituciji razpolaganja z njimi na način, kot da bi bila njihova lastnica, za kar gre tudi v primeru, če nepremičnine na podlagi take pogodbe ostanejo v posesti dotedanjega lastnika, to je leasingojemalca. Pomembna je torej dejanska možnost uporabe nepremičnin, ne pa zgolj pravni vidik leasingodajalčeve pridobitve lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo. Uresničevanje pravice do odbitka DDV je omejeno samo na dolgovane davke in je ni mogoče razširiti na pomotoma plačani vstopni...
VSRS Sklep X Ips 133/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.10.2018dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - odmera dohodnine - davčna osnova za odmero dohodnine - davčna napoved na podlagi samoprijave - uveljavljanje davčnih olajšav - uveljavljanje olajšave po poteku roka za vložitev davčne napovedi - posebna osebna olajšava - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - razlaga zakona - načelo davčne pravičnosti - načelo enakosti pred zakonom - ugoditev revizijiČe bi zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine (in s tem davčne obveznosti), bi bilo to skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave) ter zakonitosti na področju davkov (147. člen Ustave) v zakonu izrecno, jasno in nedvoumno določeno. Z vidika vprašanja ustavne dopustnosti pa bi moral biti tak poseg v načelo davčne pravičnosti (14. člen Ustave) tudi ustrezno utemeljen. Za obravnavani primer vložitve davčne napovedi kot samoprijave in izračuna davčne osnove na tej podlagi pa to iz (nobenega) zakona ne izhaja - niti iz materialnopravnih določb ZDoh-2 (kjer bi bilo sicer primerno urejati morebitne omejitve materialnih pravic) niti iz (razlage) splošnih in procesnih določb ZdavP-2. V postopkih...
VSRS Sklep X DoR 14/2020-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.06.2020predlog za dopustitev revizije - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - ni upravni akt - neizkazan pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - pomanjkanje pravnega interesaPredlagatelj si tudi ob uspehu z revizijo ne more izboljšati pravnega položaja, saj bi to lahko vodilo le do zavrženja vložene tožbe (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Glede na navedeno tudi morebitni uspeh v reviziji (razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek) ne more pomeniti take spremembe v nastali pravni situaciji, kot bi jo sicer glede na svoje navedbe v predlogu za dopustitev revizije želel predlagatelj doseči v tem revizijskem postopku.
VSRS Sodba IV Ips 32/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.05.2020odgovornost za prekršek - odgovorna oseba - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost direktorja - opustitveno ravnanje - opustitev dolžnega nadzorstva - odgovornost pravne osebe za prekršek - akcesorna pridružitvena odgovornost - neznani neposredni storilec prekrška - agresivna poslovna praksa - zakonski znaki prekrška - konkretiziranost opisa prekrškaOdgovorna oseba T. M. z izpodbijano pravnomočno odločbo o prekršku ni bil spoznan za odgovornega, da je sam neposredno izvršil predmetni prekršek, temveč da je dopustil izvršitev prekrška, pri čemer dopuščanje izvršitve prekrška ni izrecni zakonski znak tega prekrška. Če je prekrškovni organ menil, da je odgovornost odgovorne osebe za očitani prekršek podana zato, ker je ta opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi prekršek lahko preprečila, bi moral takšen očitek že v izreku odločbe o prekršku konkretizirati. Zgolj posplošeno navajanje dolžnosti odgovorne osebe pravne osebe, da je dolžna upoštevati veljavno zakonodajo, ki prepoveduje agresivno poslovno prakso in izpolnjevati zakonske obveznosti ter skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, takšni konkretizaciji ne zadosti. Ker v konkretnem primeru neposredni storilec prekrška ni znan, bi pravna oseba za prekršek lahko odgovarjala na podlagi drugega...
VSRS Sklep II DoR 619/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.05.2020predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - prometna nezgoda - višina odškodnine - odmera stroškov pravdnega postopka - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sklep I R 46/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.05.2020prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče (sedež) pravdnih strank, prič, pooblaščencaZgolj dejstvo, da imajo stranke, njihovi pooblaščenci ali priče prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, ni razlog, ki bi utemeljeval ponovni prenos pristojnosti po 67. členu ZPP oziroma preprečeval prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.
VSRS Sodba I Ips 37297/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.05.2020kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje grožnje - izvršitvena ravnanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - v dvomu v korist obdolženca - kazenska oprostilna sodbaV konkretni kazenski zadevi se obdolžencu očita, da je grdo ravnal z oškodovanko zato da bi jo ustrahoval in vznemiril, sledi opis grdega ravnanja - močan prijem za roko ter posledično povzročitev podplutbe, za tem pa so navedene še okoliščine iz katerih je moč sklepati, da se je oškodovanka (takšna je tudi trditev v izreku) počutila prestrašeno - pred tem pa jo je že večkrat odrinil in nanjo vpil. S takšnim opisom pa so po presoji Vrhovnega sodišča dovolj konkretizirani zakonski znaki kaznivega dejanja grožnje. Vrhovna državna tožilka namreč utemeljeno opozarja na sodno prakso Vrhovnega sodišča, da se zahteva po konkretizaciji zakonskih znakov striktno nanaša na objektivne elemente kaznivega dejanja, medtem ko o subjektivnih elementih sodišče sklepa na podlagi objektivnih očitkov, torej tistih znakov kaznivega dejanja, ki so razvidni navzven. Močan stisk roke, ki je povzročil podplutbo ter sicer pred tem že večkratno nadlegovanje ter vpitje nad oškodovanko...

Izberi vse|Izvozi izbrane