<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

Sklep III Ips 187/2007
ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.187.2007

Evidenčna številka:VS4001386
Datum odločbe:27.10.2009
Opravilna številka II.stopnje:VSK I Cpg 260/2006
Senat:
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - določenost tožbenega zahtevka - generični (denarni) tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije

Jedro

Dovoljenost revizije in vrednost spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Tožeča stranka mora toženi stranki plačati za stroške odgovora na revizijo 1.399,85 EUR v roku 15 dni, po tem roku pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti od 1.399,85 EUR, ki tečejo od šestnajstega dne, šteto od vročitve tega sklepa, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo denarne odškodninske tožbene zahtevke na plačilo v skupnem znesku 234.585,37 EUR (prej 56,216.038,67 SIT). Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri je izpodbijala zavrnitev odškodninskih zahtevkov za škodo zaradi (1) poslov predelave z družbo A. po pogodbah 1308/96 in 1620/96, (2) »tečajnih razlik« po dveh cesijskih pogodbah z družbo C., in (3) poslov z družbama A. in T. v obdobju od 22. 3. 1995 do 31. 12. 1997. Revizijo je vložila zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču je predlagala, naj sodbi sodišč prve in druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Revizijskemu sodišču je predlagala, naj revizijo zavrne.

4. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008; ZPP-D) uporabilo Zakon o pravdnem postopku s spremembami, ki so bile uveljavljene pred ZPP-D (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ZPP).

5. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L, št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Po določbi 490. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT). V primeru objektivne kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje „ugotovitev vrednosti spornega predmeta“ in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP, kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije.(1) Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če pa imajo tožbeni zahtevki različno dejansko ali različno pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

8. V obravnavanem gospodarskem sporu imajo odškodninski zahtevki različno dejansko podlago. Po tožbenih trditvah izvirajo namreč iz različnih pogodbenih razmerij tožeče stranke s tretjimi, ki so bile po stališču tožeče stranke zanjo (i) škodljive, (ii) zaradi česar naj bi tožena stranka opustila dolžno skrbnost pri vodenju poslov direktorja tožeče stranke.

9. Pri zahtevku za plačilo odškodnine v znesku takratnih 6,854.068,02 SIT (71.873,00 DEM v tolarski protivrednosti po menjalnem tečaju 1 DEM je 95,3636 SIT), sedaj 28.601,51 EUR, zaradi poslov predelave z družbo A. po pogodbah 1308/96 in 1620/96 gre za objektivno kumulacijo dveh odškodninskih tožbenih zahtevkov. Po trditvah tožeče stranke izvira zahtevani znesek takratnih 71.873,00 DEM v tolarski protivrednosti 6,854.068,02 SIT (sedaj 28.601,51 EUR) iz dveh pogodb (1308/96 in 1620/96), ki naj bi bili za tožečo stranko škodljivi. To pomeni, da gre za dva očitka kršitev dolžnosti tožene stranke – bivšega direktorja tožeče stranke in zato za dva odškodninska zahtevka, ki se opirata na različno dejansko podlago. Ker gre za primer iz drugega odstavka 41. člena ZPP, pri presoji o dovoljenosti revizije ni mogoče izhajati iz seštevka – skupnega zneska zahtevane odškodnine iz obeh pogodb. Za presojo o dovoljenosti revizije bi bil zato relevanten znesek odškodnine za škodo iz posamezne pogodbe.

10. Tega zneska pa tožeča stranka ni opredelila. S tako pomanjkljivo tožbeno trditveno podlago o škodi in posledično odškodnini iz posamezne pogodbe je ostal generični denarni tožbeni zahtevek iz tega naslova nedoločen.

11. V sodni praksi se je za primer, ko gre za več denarnih zahtevkov, ki vsak zase ne dosegajo mejne vrednosti iz 490. člena ZPP, trditvena podlaga pa ne omogoča presoje, ali je vrednost spornega predmeta treba ugotavljati z njihovim seštevanjem po prvem odstavku 41. člena ZPP, izoblikovalo stališče, da revizija ni dovoljena.(2) Revizijsko sodišče ne najde razloga za drugačno stališče v primeru, če je sicer jasno, da gre za dva ali več denarnih zahtevkov, ki nimajo iste dejanske podlage, zaradi česar je treba uporabiti drugi (in ne prvi) odstavek 41. člena ZPP, a v spisu ni nobene opore za ugotovitev, da sporna vrednost posameznega zahtevka presega mejno vrednost iz 490. člena ZPP, tožena stranka pa na to pomanjkljivost tožbe ni opozarjala.

12. Revizija v tem delu zato ni dovoljena. Zmotno je namreč izhodišče revidenta, da je odločilna sporna vrednost seštevek odškodnin za škodo po pogodbah z družbo A. 1308/96 in 1620/96 v skupnem znesku 28.600,00 EUR.

13. Tožeča stranka je opredelila obseg prikrajšanja zaradi »tečajnih razlik« po dveh cesijskih pogodbah z družbo C. v zahtevku z dne 5. 10. 1998 (na katerega se je sklicevala v pripravljalni vlogi z dne 27. 3. 2003; l. št. 74), skupaj s prikrajšanjem zaradi neupravičeno zaračunane provizije iz posla med tožečo stranko in družbo S. v skupnem znesku takratnih 47.956,00 DEM. Upoštevaje srednji tečaj B. S., po katerem je tožeča stranka preračunala takratne DEM v takratne SIT (1 DEM je 95,3636 SIT), znesek 47.956,00 DEM ustreza tolarski protivrednosti 4,573.256,80 SIT ali sedaj 19.083,86 EUR. Stališče vlagatelja revizije, da znaša samo prikrajšanje zaradi »tečajnih razlik« po dveh cesijskih pogodbah z družbo C. 24.477 EUR, ko pa je tožeča stranka zahtevala iz naslova prikrajšanja iz dveh pogodbenih razmerij (le) 19.083,86 EUR nima podlage v podatkih spisa. Znesek zahtevane odškodnine zaradi »tečajnih razlik« tako ne dosega vrednosti iz 490. člena ZPP. Revizija v tem delu zato ni dovoljena.

14. Tudi pri zahtevku za plačilo odškodnine v skupnem znesku takratnih (242,873.367,30 ITL v tolarski protivrednosti) 23,923.026,67 SIT (sedaj 99.829,02 EUR) zaradi poslov z družbama A. in T. v obdobju od 22. 3. 1995 do 31. 12. 1997 gre za objektivno kumulacijo več odškodninskih tožbenih zahtevkov.

15. Tožeča stranka je pravilno opredelila, da ima »zasebno izvedensko mnenje« S. H., ki ga je predložila sodišču, pomen njenih trditev, ker je S. H. v obravnavanem gospodarskem sporu nastopal v vlogi pomočnika tožeče stranke. Iz tega mnenja, na katerega se je tožeča stranka pravilno sklicevala v prid dopolnitve svojih trditev, pa izhaja, da je zahtevani znesek 23,923.026,67 SIT (sedaj 99.829,02 EUR) vsota oškodovanj zaradi sklenitve številnih pogodb, ki jih je v obdobju od 22. 3. 1995 do 31. 12. 1997 sklepala tožeča stranka z družbama A. in T. Gre zato za odškodninske zahtevke z različno dejansko podlago. Po trditvah tožeče stranke je namreč sklenitev vsake take pogodbe škodljivo ravnanje – to je opustitev dolžnosti ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Zato ni izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 41. člena ZPP. Za presojo o dovoljenosti revizije v tem delu je treba uporabiti drugi odstavek 41. člena ZPP, ker je toliko zahtevkov, kolikor je škodljivih ravnanj.

16. Nobeden izmed posameznih zneskov zatrjevanih oškodovanj iz popisa S. H. ne presega zneska 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT, ali 50,761.421,31 LIT, če je menjalni tečaj za 100 LIT 9,85 SIT, ki ga je upoštevala tožeča stranka za izračun tolarske protivrednosti vsote oškodovanj v skupnem znesku 242,873.367,36 LIT). Revizija zato tudi v tem delu ni dovoljena. Zmotno je namreč izhodišče revidenta, da je odločilna sporna vrednost seštevek odškodnin za škodo po pogodbah z družbama A. in T. v skupnem znesku 99.829,00 EUR.

17. Revizijsko sodišče je revizijo zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

18. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka, toženi stranki pa mora povrniti njene stroške v zvezi z odgovorom na revizijo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Revizijsko sodišče je te stroške odmerilo, upoštevaje predlog tožene stranke, na znesek 1.399,85 EUR (upoštevalo je: 1.147,50 EUR za odvetniške stroške za sestavo revizije, 2-odstotka za materialne stroške in 20-odstotni DDV). Revizijsko sodišče ni sledilo predlogu za odmero stroškov za takso za odgovor na revizijo, ker v spisu ni našlo podatka, da bi bili ti stroški plačani. O zahtevanih zakonskih zamudnih obrestih je revizijsko sodišče določilo skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča, ki je bila 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006, stran 7, obr.).

---.---

Op. št. (1): Tako Vrhovno sodišče tudi v sklepih III Ips 28/2000 z dne 24. 5. 2000, II Ips 271/2001 z dne 24. 1. 2002, III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, III Ips 94/2002 z dne 6. 2. 2003, III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005 in III Ips 44/2007 z dne 23. 5. 2007.

Op. št. (2): Sklepi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 108/2001 z dne 31. 1. 2002, III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 41, 41/1, 41/2, 377, 490
Datum zadnje spremembe:
25.03.2020

Opombe:

P2RvYy02MzkzNw==