Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8061cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 194/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019pokojnina - delo na kmetiji - zavarovalna doba - pokojninska doba - dopuščena revizijaNa podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnik delo na kmetiji opravljal za plačilo, neprestano, osebno in po navodilih ter pod nadzorom gospodarja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, s čemer je podana podlaga za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe po citiranih določbah Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (TZPZ) in Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZTPPIZ).
Sklep II DoR 225/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.09.2010predlog za dopustitev revizije - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - neprerekana dejstva - sprememba ZPP - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeV tej zadevi niso izkazani pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je bil toženčev predlog zavrnjen.
Sklep I R 130/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.09.2010določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponovitev predloga z identično trditveno podlago - zavrženje predloga za delegacijo pristojnostiTožnik utemeljuje svoj ponovljen predlog za delegacijo pristojnosti z razlogi, ki se vsebinsko ne razlikujejo od tistih, ki jih je ponudil v oporo svojemu prvotnemu predlogu, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo. To pomeni, da ponovnega vsebinskega odločanja o isti stvari na tak način ne more doseči in da ne izkazuje upoštevno priznanega pravnega interesa za ponavljanje na vsebinsko identično trditveno podlago oprtega predloga. in je zato bilo treba tožnikov ponovni predlog za prenos pristojnosti zavreči.
Sodba VIII Ips 417/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.11.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - prehod carinske postaje - rok za odpoved - zagovorDelodajalec se lahko seznani z odpovednim razlogom že takoj, ko je kršitev storjena, lahko pa tudi kasneje, tudi šele na zagovoru delavca. Odpovedna razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR (oba sta navedena v izreku odpovedi pogodbe o zaposlitvi) se razlikujeta in predstavljata vsak zase samostojen odpovedni razlog, kar pomeni, da kršitev pogodbenih obveznosti iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ni vezana na obstoj znakov kaznivega dejanja.
VSRS Sodba II Ips 19/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.12.2019okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - javni interes - rumeni tisk - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava fotografij - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - dopuščena revizijaJudikatura ESČP distinkcije med rumenim in resnim tiskom ne pozna in ne ustvarja posebnih kriterijev za različne vrste nacionalnih medijev. Pri iskanju ravnotežja med nasprotujočimi si pravicami oziroma pri presoji dopustnosti posega v 10. člen EKČP je izhodišče presoje (najpomembnejši kriterij), ali je objava prispevala k razpravi v zadevi, ki je v interesu javnosti, kar se razlaga široko. Treba pa je razlikovati med pristnim javnim interesom in zvedavostjo javnosti. Želja bralcev po senzacionalizmu in njihova radovednost glede informacij o zasebnem življenju drugih ne pomenita legitimnega javnega interesa, ki bi upravičil neutemeljen poseg v zasebnost. Poleg javnega interesa je treba pri tehtanju (med drugim) upoštevati tudi poznanost prizadete osebe (pomembno je tudi njeno predhodno ravnanje in dejstvo, da je bila informacija (podoba) objavljena tudi drugje), način pridobitve informacij (ali se je presojala njihova resničnost) in način objave ter vpliv publikacije...
VSRS Sodba in sklep II Ips 69/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.01.2020Luka Koper - koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - lokalna samouprava - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lega nepremičnine - lex rei sitae - dejanska raba nepremičnin - stanje v naravi - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - ustanovitev Občine Ankaran - razdelitev občine - pridobitev pravne subjektivitete - pravno nasledstvo - sodna praksa Ustavnega sodišča - konstituiranje občine - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - upravljanje skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - neobstoj sporazuma - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - navadno sosporništvo - enotno in nujno sosporništvo - stranska udeležba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo - domneva dobre vere - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - časovna veljavnost predpisov - jezikovna razlaga - namenska razlaga - sistematična razlaga - neprerekane trditve - nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - iura novit curia - dopuščena revizija - izpodbojna pravna domnevaKer Mestna občina Koper in Občina Ankaran nista sklenili ustreznega sporazuma o (raz)delitvi premoženja, so postale nepremičnine po samem zakonu last tiste izmed njiju, pri kateri so se ob ustanovitvi nove občine nahajale, in to z učinkom za nazaj (ex tunc). Ustanovitev nove (izločene) občine pa je v tem pomenu ključna razmejitvena točka tako vsebinsko kot časovno. Opisani delitveni ključ je razumen; sosednji občini se lahko tudi o nepremičninah dogovorita, sicer po zakonu postane lastnica nepremičnin tista občina, na območju katere ležijo. Tožnica je kot upoštevno infrastrukturo štela vse tisto, kar je pomenilo funkcionalni del koprskega tovornega pristanišča in kar je sama enačila s strukturami znotraj ograjenega območja Luke Koper. S tem je zahtevek utemeljila v pomenu integralne gospodarske infrastrukture pristaniškega omrežja. To ni nerazumno, saj gre za sklop nepremičnin, ki so bile v pomenu pristaniške službe že v zasnovi organsko povezane. Tudi...
VSRS Sodba IV Ips 23/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.04.2008postopek o prekršku - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s sprenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - kršitev materialnih določb zakona - izvršena sankcijaIzvršitev nezakonito izrečene sankcije ne odpravi nezakonitosti. Sankcijo, izrečeno v nasprotju z zakonom, je treba odpraviti.
VSRS Sklep II DoR 411/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.01.2019dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - razdelitev skupnega premoženja - dejanska raba nepremičnin - namenska rabaRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je v primeru, ko (zgolj) na delu območja (posameznem naselju) neke občine nastane nova občina in prejšnja občina še vedno obstaja na preostalem območju, pravilna razlaga 51.b člena Zakona o lokalni samoupravi, da do razdelitve premoženja nastane režim skupnega premoženja na celotnem območju obeh občin ali zgolj na območju novo nastale občine? 2. Ali je za lastninjenje (premoženja) nepremičnin po 76. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) kakorkoli relevantna oziroma odločilna tudi dejanska raba nepremičnin? 3. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta za lastninjenje po 76. členu ZGJS ugotavljali dejansko rabo nepremičnin, namesto da bi ugotavljali, ali nepremičnine spadajo v območje meje Luke Koper v obdobju 1992 - 1994 in so posledično namenjene potrebam koprskega tovornega pristanišča.
VSRS Sklep VIII Ips 35/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - reparacijski zahtevek - avtorski honorar - vštevanje osebnih dohodkov - oprava poizvedb - informativni dokazV okviru reparacijskega zahtevka je treba upoštevati tudi dohodke delavca iz naslova avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb, če dohodkov na tej podlagi delavec, če bi bil v delovnem razmerju pri delodajalcu, sicer ne bi mogel ali smel pridobiti.
VSRS Sodba VIII Ips 61/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.11.2019pravica do vdovske pokojnine - vdova - tuje pravo - dolžnost preživljanja otrokRevizija utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava s strani sodišča druge stopnje glede razlage pojma otrok iz 3. alineje prvega odstavka 53. člena ZPIZ-2. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da so otroci po tej določbi le otroci vdove/vdovca oziroma otrok, ki ga je imela skupaj s pokojnim možem. Po stališču sodišča druge stopnje vdova po pastorku ni upravičena do vdovske pokojnine, četudi bi bil pastorek upravičen do družinske pokojnine in bi ga morala vdova preživljati po smrti zavarovanca oziroma uživalca. Po presoji revizijskega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je vdova upravičena do vdovske pokojnine, če ji je ostal po smrti zavarovanca oziroma uživalca otrok le tega – ne glede na to, ali je skupni otrok ali le njegov - če ima ta otrok pravico do družinske pokojnine in ima vdova do njega dolžnost preživljanja. Pravica do vdovske pokojnine ni vezana in izpeljana le iz položaja umrlega zavarovanca oziroma...
VSRS Sodba VIII Ips 52/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020stavkovni sporazum - sprememba sistemizacije - sprememba delovnega mesta - naziv delovnega mesta - javni sektorDelodajalec mora v primeru spremembe kataloga delovnih mest v kolektivni pogodbi (kot v konkretnem primeru v plačni podskupini C3 - Policija) notranjo strukturo delovnih mest uskladiti s spremembami, torej prilagoditi svoje splošne notranje akte, kot tudi delovna mesta na individualni ravni. Glede slednjega je bil v Stavkovnem sporazumu izrecno dogovorjen način izvedbe - t.j. z izdajo individualnih delovno pravnih aktov. Toženka je zato z izpodbijanim sklepom (ki predstavlja posamični delovno pravni akt) veljavno, v skladu z dogovorom in danim pooblastilom, uskladila naziv tožnikovega delovnega mesta.
VSRS Sodba VIII Ips 63/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.09.2018starostna pokojnina - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - načelo pravnomočnostiOdločba o ustavitvi izplačevanja za vnaprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede izplačevanja na podlagi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnje. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju pa tožena stranka odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila (194. člen ZPIZ-2). Zato lahko tožena stranka za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za naprej, odloča o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve. Odločbi o ustavitvi izplačevanja za naprej in vrnitvi neupravičeno prejetega se tako ne izključujeta, temveč se nasprotno dopolnjujeta glede časovnih učinkov spremenjenega priznavanja posamezne pravice. Prvotno priznana pravica iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, po kateri je...
VSRS Sklep II DoR 678/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020dopuščena revizija - zakonita predkupna pravica - ponudba predkupnemu upravičencu - ponudba za sklenitev prodajne pogodbe - nemogoč pogoj - učinek ponudbe - sprejem ponudbe - bistvene sestavine pogodbe - davek na dodano vrednost (DDV)Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali je določitev plačila DDV bistvena sestavina pogodbe, - ali je dopustno, da ponudba za prodajo vključuje pogoj zaradi katerega je nemogoče skleniti posel s predkupnim upravičencem, - ali je ugovarjanje nasprotni ponudbi pravočasno, če je podano po 14 dneh; ali je sprejem ponudbe z navedbo pomislekov veljaven.
VSRS Sklep VIII R 1/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.02.2020delegacija pristojnosti - določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča - tehtni razlogi za delegacijo - kazenska ovadba zoper sodnikaKazenska ovadba stranke zoper sodnika je lahko razlog za izločitev tega sodnika iz odločanja o zadevi, medtem ko poznanstvo med sodniki istega sodišča oziroma sodnika, zoper katerega je stranka vložila kazensko ovadbo, z drugimi sodniki, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
VSRS Sklep VIII DoR 313/2019-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.02.2020dopuščena revizija - prijava v zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - dvojni statusRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ker je tožnici za čas, ko je že bila prijavljena v zavarovanje, priznalo obstoj delovnega razmerja; - ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo o plačilu razlike v plači bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
VSRS Sodba VIII Ips 41/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - pogodba o zaposlitviKonkurenčna klavzula je namenjena zaščiti interesa delodajalca, da za določen čas po prenehanju delovnega razmerja prepreči konkurenčno dejavnost delavcu in pomeni znaten poseg v delavčevi ustavni pravici do proste izbire zaposlitve in proste gospodarske pobude. Upoštevajoč navedeno se s konkurenčno klavzulo, ne glede na njeno pogodbeno naravo, ni mogoče dogovoriti omejitev, ki bi bile za delavca strožje od zakonskega okvira, lahko pa se konkurenčna klavzula dogovori na način, ki je zanj manj obremenjujoč oziroma pomeni manjši poseg v navedeni ustavni pravici. Na tej podlagi bi načeloma lahko bila dopustna ureditev, po kateri bi se stranki dogovorili za opcijsko uveljavljanje konkurenčne klavzule v tem smislu, da delodajalec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi izjavi, da konkurenčne klavzule ne uveljavlja, saj bi takšna opcijska opredelitev za delavca pomenila manjši poseg v njegove pravice oziroma zanj ugodnejšo ureditev, kot pa je opredeljena v zakonu. Takšna...
VSRS Sklep II Ips 16/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020obnova postopka - obnova pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok za vložitev predloga - nova dejstva in novi dokazi - obnovitveni razlog - protiustavnost določb ZPP - dopuščena revizijaKer je Ustavno sodišče ugotovilo, da je določba 396. člena ZPP v delu, ki ureja objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 394. člena ZPP, protiustavna in je do odprave ugotovljene protiustavnosti rok za vložitev obnove postopka iz tega razloga podaljšalo na deset let od dneva, ko je sodna odločba postala pravnomočna, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sklepa nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
VSRS Sklep III Ips 1/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.02.2020dovoljenost revizije - pravočasnost revizije - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - navadna vročitev - vročanje odvetniku v poštni predal - zavrženje revizijePrvi odstavek 142. člena ZPP izčrpno določa pisanja, za katera velja, da se vročajo osebno. Ta pisanja so tožba, sodba sodišča prve stopnje (zoper sodbo je namreč vedno mogoča pritožba), sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo (npr. revizija, predlog za obnovo postopka) ter nalog za plačilo sodne takse in vabilo. 'Izredno pravno sredstvo' se nanaša na to pravno sredstvo sámo in pomeni, da je treba po pravilih o osebnem vročanju (zaradi zagotovitve načela kontradiktornosti) vročati (že) vložena izredna pravna sredstva. Odločba sodišča druge stopnje ne spada med pisanja iz prvega odstavka 142. člena ZPP, za katera veljajo pravila o osebnem vročanju, niti ni drugje v ZPP ali drugem zakonu določeno, da se vroča po pravilih o osebnem vročanju. Vročitev sodbe sodišča druge stopnje je bila tako pravilno opravljena po pravilih o navadnem vročanju (141. člen ZPP).
VSRS Sklep VIII DoR 6/2020-7Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.02.2020predlog za dopustitev revizije - vojska - misija - dodatek k plačiRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je glede na določbe Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za prisojo dodatka za nevarnost na območju delovanja, dodatka za nevarne naloge in dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja.
VSRS Sklep X DoR 74/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.06.2019dopuščena revizija - občinski podrobni prostorski načrt - občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski ureditveni pogoji (PUP) - prenehanje veljavnostiRevizija se dopusti glede vprašanja: Ali lahko občina, še preden sprejme OPN, v letu 2013 sprejme OPPN za določeno območje občine in v tem delu določi prenehanje veljavnosti odloka o PUP?

Izberi vse|Izvozi izbrane