Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8457cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 38395/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.07.2020absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postopek poravnavanja - zavrženje kazenske ovadbe - določen rok za izpolnitev obveznosti - oportunitetno načelo - načelo ne bis in idemSklenjen in izpolnjen sporazum po 161. a členu ZKP ima procesne učinke ne bis in idem, saj po zakonu pomeni okoliščino, ki izključuje kazenski pregon obdolženca. Državni tožilec mora po prejemu obvestila o izponjenem sporazumu kazensko ovadbo zavreči.
VSRS Sodba I Ips 4848/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.07.2020absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrženje kazenske ovadbe - oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona - subsidiarni kazenski pregon - identičnost dejstev - prekluzivni rok - obtožba upravičenega tožilcaZakonske domneve oškodovančevega odstopa od pregona ni mogoče obiti na način, da bi oškodovanec vložil novo kazensko ovadbo za isti historični dogodek in s tem ponovno odprl rok za prevzem kazenskega pregona, saj bi takšno ravnanje pomenilo izigravanje zakonskih določb, ki s prekluzivnimi roki omejujejo možnosti prevzema pregona s strani oškodovanca.
VSRS Sklep I Kr 49/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.12.2016krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenjaNa podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, zato so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin.
VSRS Sodba IV Ips 5/2020Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.05.2020kršitev materialnih določb zakona - konkretizacija prekrška - dolžnostno ravnanje - opustitev - določnost dispozitiva odločbe - načelo zakonitostiIzraz »omogočanje« po vsebini pomeni obliko udeležbe. Če je prekrškovni organ menil, da je odgovornost odgovorne osebe za očitani prekršek podana zato, ker je opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi prekršek lahko preprečila, bi moral v odločbi o prekršku določno navesti konkretno dolžnostno ravnanje, ki bi ga bila po predpisih odgovorna oseba dolžna izvrševati in s katerim bi prekršek lahko preprečila.
VSRS Sodba VIII Ips 10/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.06.2020institucionalno varstvo - plačilo - upravičenec - oprostitev plačila - zavezanec za plačilo - otroci - osebni podatki - načelo sorazmernosti - Center za socialno delo (CSD) - postopekDoločba 37. člena ZUPJS ne more pomeniti, da se postopek oprostitve plačila za zavezanca nanaša le na postopek v zvezi s posebno vlogo zavezanca za (delno) oprostitev, omejeno na ugovore v zvezi z njegovim premoženjskim stanjem (torej vlogo, za katero predpisi predvidevajo, da jo vloži zavezanec) in odločanje o tej oprostitvi, temveč se morajo v tem združenem postopku upoštevati tudi ugovori tega zavezanca v zvezi z možnimi razlogi za odklonitev obveznosti plačevanja institucionalnega varstva za upravičenca deloma ali v celoti (npr. ugovori v skladu z Družinskim zakonikom - DZ). Z odločanjem o oprostitvi upravičenca se namreč neločljivo povezuje odločanje o naložitvi obveznosti (do)plačila določenemu zavezancu, saj mora pristojni organ v primeru ugoditve zahtevi upravičenca naložiti obveznost plačila zavezancu v določeni višini. Zavezancu mora biti zato kot stranki v celotnem postopku omogočeno, da se ga ustrezno udeležuje in varuje svoj pravni položaj v...
VSRS Sodba VIII Ips 9/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.05.2020plačilo za poslovno uspešnost - nagrada - delniška družba - enočlanska uprava - direktor - pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb - statut delniške družbe (d. d.)Ureditev pogodbenih razmerij s direktorjem gospodarske družbe, ki je formalno urejena s pogodbo, ki je poimenovana individualna pogodba o zaposlitvi, še ne pomeni samo po sebi, da sporne pravice/obveznosti zapadejo pod sistem pravil delovnega prava. V obravnavani zadevi pri spornem pogodbenem določilu ugotovljena dejstva ne dovoljujejo sklepa o obstoju delovnopravne obveznosti tožene stranke o plačilu za poslovno uspešnost, temveč gre za korporacijskopravni institut nagrade za poslovno uspešnost, za katerega so predvidene drugačne pravne posledice.
VSRS Sklep II DoR 311/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - odmera davka na motorna vozila - molk organa - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev v pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). V konkretni zadevi zastavljeno vprašanje teh meril ne izpolnjuje.
VSRS Sodba VIII Ips 38/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.06.2020trpinčenje na delovnem mestu - krivda - naklep - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči tretjim osebam - prekluzijaOdškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi zaradi nezagotavljanja varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu, pomeni posebno obliko odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo drugemu povzroči njegov delavec. V skladu s prvim odstavkom 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena razen, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Navedeno pomeni, da se sodišču ni bilo treba ukvarjati s tem, ali sta N. R. in D. R., kot delavca tožene stranke, ki sta nad tožnico izvajala trpinčenje na delovnem mestu, pri tem ravnala naklepno ali iz hude malomarnosti, saj to za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke ni bistveno. Zadostuje, da je sodišče ugotovilo, da je bilo njuno ravnanje protipravno, to je takšno, da ga je mogoče subsumirati pod zakonsko opredelitev trpinčenja...
VSRS Sklep VIIII DoR 245/2018-8Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.01.2019dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevekRevizija se dopusti glede vprašanj ali je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki je nastala tožnici in o soprispevku tožnice, materialnopravno pravilna.
VSRS Sklep VIII Ips 15/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.05.2020odškodninska odgovornost delavca - povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev metodološkega napotka - dokazna ocenaDokazna ocena sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo sodišče druge stopnje, ni v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Argumentacija sodišča je deloma povsem splošna, brez skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, brez kritične presoje tožnikovih ugovorov, predvsem pa brez celovite analize vseh okoliščin skupaj oziroma uspeha celotnega dokaznega postopka.
VSRS Sklep VIII Ips 22/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.06.2020odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - tedenski počitek - misija - delovna obveznostSodbi sodišč temeljita na nekaterih nepravilnih izhodiščih v zvezi s tem, kaj sploh predstavlja delovno obveznost pripadnika Slovenske vojske na vojaški misiji v tujini, ki posega v njegovo pravico do tedenskega počitka, kar je revizijsko sodišče že obrazložilo v več zadevah (VIII Ips 11/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019, VIII Ips 32/2019, VIII Ips 3/2020, VIII Ips 65/2019). Med drugim je izpostavilo, da je treba ločiti pravila reda in obnašanja (ki se zahtevajo v drugačnih sredinah, kot je vojaška baza), in delovne obveznosti. Za presojo, ali gre za poseg v pravico do tedenskega počitka, je pomembno ugotoviti, kakšne so bile konkretne zadolžitve tožnika v dneh, ko je imel po evidenci prosto. Na podlagi teh ugotovitev bo moralo sodišče presoditi, ali so bila tožniku naložena opravila, ki so pomenila kršenje pravice do tedenskega počitka ali pa je šlo le za opravila, ki sta jih narekovala narava in režim bivanja na vojaški misiji.
VSRS Sklep X DoR 164/2020-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.07.2020predlog za dopustitev revizije - odmera davka v posebnih primerih - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP - davek od nenapovedanih dohodkov - verjetna davčna osnova - zastaranje pravice do odmere davka - ugovor zastaranja - absolutno zastaranje - zatrjevano pomembno pravno vprašanje - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - dopuščena revizijaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče v izpodbijani sodbi, da določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2, ki ureja poseben postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov, ne dopušča uveljavljanja ugovora absolutnega zastaranja po posameznih virih oziroma vrstah nenapovedanih dohodkov.
VSRS Sklep VIII Ips 18/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.06.2020tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojak - delovna obveznostPri presoji materialnopravne pravilnosti stališča, da tudi sodelovanje na vsakodnevnih sestankih z nadrejenimi (pri čemer je treba poudariti, da je sodišče druge stopnje obstoj teh sestankov ugotovilo samo, mimo dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje) pomeni opravljanje dela, ki je tožnici onemogočalo tedenski počitek, je treba opozoriti, da je takšen zaključek najmanj preuranjen. Sodišče ni ugotavljalo niti kakšni so ti sestanki bili, niti kako pogosti in ali je bila udeležba na njih za tožnico obvezna. Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča pa so ta vprašanja bistvena za presojo, ali so takšni sestanki lahko pomenili delovno obveznost posameznega pripadnika Slovenske vojske na misiji in s tem kršitev pravice do tedenskega počitka.
VSRS Sklep X Ips 342/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.07.2020dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - obvezne sestavine računa - vedenje o goljufivih transakcijah - odločitev brez glavne obravnave - pravica stranke do izjave v postopku - pravica do izvedbe dokaza - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranje dokaznega predloga - materialno procesno vodstvo - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev revizijiRazlogi za opustitev izvedbe glavne obravnave ob spornem dejanskem stanju so izrecno opredeljeni v 59. členu ZUS-1, zato določbe 51. člena ZUS-1 ni mogoče razumeti kot podlago za dodatno širjenje izjem od navedene zakonske obveznosti. Ob tem velja izpostaviti, da drugi odstavek 51. člena ZUS-1 ne ureja dodatnih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov poleg tistih, ki izhajajo iz zakona, potrjenih z ustaljeno ustavnosodno presojo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in s sodno prakso Vrhovnega sodišča. Da je substanciranost dokaza pomanjkljiva, je stvar ocene (presoje) sodišča v konkretnem primeru, s katero mora biti stranka seznanjena, da lahko pravico do dokaza uspešno uveljavlja in s tem ohrani tudi svoj položaj stranke kot subjekta postopka. V upravnem sporu je zato treba dati stranki možnost, da se z navedeno pomanjkljivostjo seznani in jo tudi odpravi. Temu služi institut materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), v okviru katerega mora pred sprejetjem...
VSRS Sodba II Ips 5/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.06.2020povrnitev premoženjske škode - varstvo potrošnikov - odgovornost banke - ničnost prodajne pogodbe - prodaja obveznic - glavni predmet pogodbe - lastnost obveznice - podrejene obveznice - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - dopuščena revizijaNajmanj, kar bi v konkretnem primeru morala storiti Banka, je seznanitev tožnikov s podrejenostjo obveznic, pojasnitev razlike med navadnimi in podrejenimi obveznicami, še posebej, kar sta tožnika pri tej banki pred tem redno vpisovala navadne delnice, ter končno, tožnikoma bi morala Banka izročiti Pogoje in ju seznaniti z vsebino svojega Sklepa z dne 12. 1. 2007. V tem Sklepu je namreč med drugim navedeno, da so obveznice A. visoko tvegan vrednostni papir, da so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov. Ker ničesar od tega ni storila, zaradi česar sta bila tožnika prepričana, da tako kot že večkrat prej, kupujeta navadne obveznice, Banka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti.
VSRS Sodba X Ips 32/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.07.2020promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - prednostna pravica do nakupa - vrstni red predkupnih upravičencev - pretežnostni kriterij - dopuščena revizija - ugoditev revizijiOb skupni prodaji gozdnih in kmetijskih zemljišč se ob odobritvi pravnega posla ne more uporabiti "pretežnostnega načela", temveč se mora uporabiti materialnopravne norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih pravic predpisujeta tako ZKZ kot ZG.
VSRS Sklep X Ips 22/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.08.2020izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - pogoji za priznanje odškodnine - dokazni predlog za zaslišanje strank - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - restriktivna razlaga izjem - materialno procesno vodstvo - nova dejstva in dokazi - obrazloženost dokaznega sklepa - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - dopuščena revizija - ugoditev revizijiGlavna obravnava je v upravnem sporu namenjena tudi odločanju o tem, katere dokaze je treba izvesti za razjasnitev spornega dejanskega stanja. Zato izvedba glavne obravnave ni odvisna od presoje, katere dokaze je mogoče oziroma potrebno izvesti na glavni obravnavi, temveč je (tudi) to presojo treba opraviti prav na sami glavni obravnavi. Presoja, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo predlaganih dokazov na glavni obravnavi, po izrecnem stališču Ustavnega sodišča tako ni dopustni izjemni razlog, da bi Upravno sodišče odreklo izvedbo glavne obravnave. Iz zakona izhaja, da je tudi ob podanih razlogih iz druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 stvar nadaljnje procesne odločitve Upravnega sodišča, ali bo odločilo na seji ali po izvedeni glavni obravnavi. Ker pa opustitev izvedbe glavne obravnave iz tam navedenih razlogov pomeni kršitev človekove pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave, Upravno sodišče navedene zakonske določbe ne sme (več) uporabiti...
VSRS Sklep III Ips 58/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.05.2020podjemna pogodba (pogodba o delu) - predmet podjemne pogodbe - čiščenje bolniških prostorov - podjemnikove obveznosti - obveznost izvršiti delo - način izvedbe del - zahtevana izobrazba - odgovornost za napake izvršenega posla - znižanje plačila - trditveno in dokazno breme - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizijaIz prvega odstavka 626. člena OZ izhaja, da je podjemnik dolžan delo izvršiti po dogovoru in po pravilih posla. Če je dogovor drugačen in je torej specifično izražen končni interes naročnika izvajalcu znan, je z njim izvajalec omejen in je nanj vezan. Navodila naročnika podjemniku tako lahko postanejo opredelilni element vsebine izpolnitve podjemnika in odstopanje od teh pogojev pomeni tudi nepravilnost v izpolnitvi. Glede na okoliščine obravnavane zadeve zahtevana kvantitativna izpolnitev (dnevna prisotnost 70 oseb) in lastnost izvajalca (izobrazba nadzorne osebe) predstavljata rezultat podjemne pogodbe oziroma odstop od teh zahtev predstavlja napako pri izvršitvi posla. Zato ima toženka (načeloma) pravico do znižanja pogodbene cene.
VSRS Sodba III Ips 12/2020-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.06.2020zastavna pravica na denarni terjatvi - anticipirana zastavna pravica - rubež denarne terjatve - stečajni postopek nad dolžnikom - ločitvena pravica - nastanek ločitvene pravice - nadaljevanje poslovanja - bodoče terjatve - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - razpolagalna sposobnost - načelo enakega obravnavanja upnikov - dopuščena revizijaTožnica je pridobila zastavno pravico na obstoječih in bodočih denarnih terjatvah toženke s sklepom o rubežu. Nad toženko se je v vmesnem času začel stečajni postopek, sodišče pa je dovolilo nadaljevanje poslovanja v razmerju, v katerem so nastajale denarne terjatve, ki so bile predmet sklepa o rubežu. Ločitvena pravica tožnice je veljavno nastala le na denarnih terjatvah, nastalih do začetka stečajnega postopka. Za veljaven nastanek ločitvene pravice je namreč odločilna razpolagalna sposobnost dolžnika, ki jo ta z začetkom stečajnega postopka izgubi. Tudi kadar gre za prisilni nastanek zastavne pravice in nastanek ni odvisen od voljnega ravnanja dolžnika, temveč nastane s samim nastankom terjatve, se mora terjatev vsaj za ti. juridično sekundo ustaviti v premoženjski sferi dolžnika. Na terjatvi, ki nastane po začetku stečajnega postopka, ko dolžnik ni več razpolagalno sposoben, zato ne more nastati niti zastavna pravica na podlagi sklepa o rubežu. Tudi...
VSRS Sodba III Ips 1/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.01.2019razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga - namenska razlaga - prevod listin v tujem jeziku - depozit - ara - neprimeren dokaz - novote v revizijskem postopkuBesedna zveza „first deposit“, prvi depozit oziroma prvi polog v Prodajni pogodbi, ob presoji vseh okoliščin primera, nima pravnega pomena are v smislu 64. do 66. člena OZ. To pomeni, da ga je dolžna tožena stranka v primeru razveze pogodbe tožeči stranki vrniti (drugi odstavek 111. člena OZ). V dvomu je namreč treba šteti, da ima tako plačilo samo značilnost delne izpolnitve, in ne osrednje funkcije are – instrumenta utrditve pogodbenih obveznosti.

Izberi vse|Izvozi izbrane