Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8261cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X Ips 270/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.02.2020dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - odločitev brez glavne obravnave - pravica do izvedbe dokaza - postavitev izvedenca - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do kontradiktornega postopka - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev revizijiKo tožnik v upravnem sporu predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je upravno sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi formalni ali vsebinski razlogi. Razlogi za opustitev izvedbe glavne obravnave ob spornem dejanskem stanju so izrecno opredeljeni v 59. členu ZUS-1, zato določbe 51. člena ZUS-1 ni mogoče razumeti kot podlago za dodatno širjenje izjem od navedene zakonske obveznosti.
VSRS Sodba II Ips 299/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.10.2018sklepanje po pravilu o dokaznem bremenu - ugotavljanje dejstev - spoznavna kriza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepristranskost sojenjaV obravnavani situaciji ni šlo za spoznavno krizo (in zato tudi ni bilo podlage za argument sklepanja po pravilu o dokaznem bremenu), saj so bila dejstva o tem, da je sporne pogodbe toženec sklenil v imenu družbe, s strani sodišča prve stopnje zanesljivo ugotovljena. Po stališču ESČP in Ustavnega sodišča RS sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kot objektivni kriterij.
VSRS Sklep II Ips 246/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.01.2019dovoljenost revizije - povrnitev škode - vrednost spornega predmeta - sosporništvo na aktivni strani - subjektivna kumulacija - zavrženje revizijeV obravnavanem primeru tožnika nista enotna sospornika, saj četudi sta zakonca, vlagata tožbeni zahtevek kot oškodovanca. Dovoljenost revizije se zato presoja po vrednosti zahtevkov za vsakega posameznega tožnika, ki pa revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP ne presega. Določba petega odstavka 367. člena ZPP v obravnavanem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.
VSRS Sklep VIII DoR 281/2019-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2020predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum - razveljavitev sporazumaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razveljavilo sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
VSRS Sklep X DoR 138/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2020dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - obresti od posojil - posojilo družbenika družbi - jamstvo - patronatska izjava - pripombe na zapisnik - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - enako varstvo pravic - pomembno pravno vprašanje izkazanoRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali pojem jamstva po tretjem odstavku 32. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb zajema tudi patronatsko izjavo oziroma druge oblike jamstva, ki ne omogočajo neposrednega poplačila upnika? 2. Ali je ureditev drugega odstavka 140. člena Zakona o davčnem postopku v nasprotju z 22. členom Ustave Republike Slovenije?
VSRS Sklep X DoR 145/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2020dopuščena revizija - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - vračilo trošarine za plinsko olje - delovni stroj - enakost pred zakonom - svobodna gospodarska pobuda - pomembno pravno vprašanje trošarine - pomembno pravno vprašanje izkazanoRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je pravilna razlaga Upravnega sodišča, da je statični delovni stroj po prvem odstavku 93. členu Zakona o trošarinah (ZTro-1) le stroj, ki: ne izpolnjuje pogojev za registracijo za udeležbo v javnem prometu, se med različnimi lokacijami delovišč premika na posebnih vozilih s specialnimi prevozi, je njegova mobilnost omejena na zaprto delovišče/gradbišče in služi samo za občasno premikanje po njem ter se hkrati v času opravljanja svoje funkcije ne premika in deluje kot statični delovni stroj? 2. Ali je 93. člen Zakona o trošarinah (ZTro-1) glede vračila trošarine za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon strojev v gradbeništvu, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje "Gradbeništvo", v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije) in svobodno gospodarsko...
VSRS Sodba II Ips 23/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - svoboda izražanja - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - domneva nedolžnosti - čast in dobro ime - objava prisluhov iz predkazenskega postopka - relativno javna osebnost - javni interes - novinarstvo - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)Kadar pride do tehtanja pravice do svobode izražanja s pravico do zasebnosti iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhajajo naslednja merila za presojo: a) ali gre za prispevek k razpravi splošnega interesa, b) ali gre za javno osebnost oz. kakšna je njena funkcija, c) njeno predhodno ravnanje, d) način pridobivanja informacij in njihova resničnost, e) vsebina, oblika in posledice objave ter f) resnost izrečenih sankcij (kadar so novinarje zaradi objave doletele kakšne sankcije). Novinarji toženca niso sami prisluškovali tožniku, temveč so prisluhe (ki so bi bili pridobljeni zakonito) dobili iz anonimnega vira. Pred objavo so iz pridobljenih informacij izločili vso komunikacijo, ki je zadevala zasebno in intimno življenje tožnika, in vse informacije, ki so se nanašale na kazenski postopek. Ugotovitve kažejo, da so novinarji k poročanju pristopili odgovorno ter objavili le tiste vsebine, ki so bile pomembne z vidika razprave v javnem interesu. V postopku...
VSRS Sklep III DoR 15/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2020dopuščena revizija - razlaga pogodbeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo četrtega odstavka 5. člena Pogodbe o odstopu terjatev z dne 30. 12. 2016.
VSRS Sklep II Ips 291/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.12.2018dovoljenost revizije - povečanje solastniškega deleža na nepremičnini - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - subjektivna kumulacija - zavrženje revizijeTožnika, ki sta navadna materialna sospornika (uveljavljata povečanje oziroma nastanek solastniških deležev na dveh nepremičninah), saj ne zakon ne narava pravnega razmerja zanju ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP), sta za revizijsko sporni zahtevek navedla eno samo vrednost spornega predmet; ta sicer presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, a bi morala biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP diferencirana, tj. opredeljena za vsakega tožnika posebej.
VSRS Sklep Cp 1/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.04.2019pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbeVrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 357.a člena ZPP presoja samo, ali je bila uporaba kasatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje v konkretnem primeru utemeljena. Zgolj s prepisom zakonskega teksta drugega odstavka 357.a člena ZPP pritožnica teh razlogov konkretizirano ni utemeljila.
VSRS Sklep X DoR 116/2020-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.03.2020predlog za dopustitev revizije - odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek - pravni interes za predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predlogaČe je upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena organu, ki je akt izdal, v ponovni postopek, se bo postopek pred upravnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred Upravnim sodiščem. Zato podvajanje pravnega varstva s sočasnim tekom revizijskega postopka pred Vrhovnim sodiščem in ponovnim odločanjem v upravni zadevi z možnostjo novega upravnega spora zoper tako izdani akt ni dopustno.
VSRS Sklep II Ips 171/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.11.2019odgovornost države - odgovornost države za delo njenih organov - odgovornost države za delo sodišč - Center za socialno delo (CSD) - odgovornost države za delo CSD - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - obligacija prizadevanja - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - pravica do družinskega življenja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - pravica do odškodnine in trajanje sodnega postopka - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - bodoča škodaVzročne zveze med postopanjem in odločanjem sodišča in tožnikovim duševnim trpljenjempo presoji pritožbenega sodišča ni zato, ker je takrat, ko je sodišče zvedelo za odtujevanje otrok tožniku, njuna odtujenost od očeta napredovala že do tiste stopnje, ko stiki po mnenju izvedencev otrokoma ne bi bili več v korist. Otroka sta, resda pod vplivom matere, do očeta izjemno hitro razvila negativen odnos, stiki pa bi jima bili v korist le, če bi se pričeli izvajati najpozneje eno leto po začetku spora, razen, če bi ju (a ju ni) k njim spodbujala mati. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je zaključek o tem, da bi eno leto po začetku spora še lahko vzpostavili stike, da bi bili ti otrokoma v korist, oprlo na mnenje psihologa. Iz tega je izpeljalo zaključek, da je skoraj ves čas, ki je bil na razpolago za uvedbo otrokoma koristnih stikov, potekel že pred razvezno pravdo. Sodišče torej glede na navedeno in ker sta se zakonca še v razvezni pravdi več mesecev poskušala...
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 73/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.04.2020poslovodna oseba - delovno razmerje za nedoločen čas - razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpovedPod pogoji, ki so bili določeni v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi - delovno razmerje za nedoločen čas, ne da bi bilo določeno, na katerem delovnem mestu - pogodbe o zaposlitvi ni bilo mogoče ohraniti, saj je jasno, da delodajalec nima potrebe za nadaljevanje delovnega razmerja pod takimi pogoji. Ker delodajalec ne more obdržati delavca le v "delovnem razmerju", brez opredelitve, na katerem delovnem mestu in če tudi dejansko nima delovnega mesta, ki bi ga lahko ponudil delavcu, je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga edina zakonita rešitev.
VSRS Sklep VIII R 14/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.12.2019spor o pristojnosti - invalid - družinski pomočnik - oprostitev plačila - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - socialni sporOdločanje o pravici do družinskega pomočnika in odločanje o oprostitvi invalidne osebe plačilu prispevka k plačilu družinskega pomočnika je odločanje o pravici do socialnega prejemka, v smislu določbe 5.b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, zato gre pri sodnem izpodbijanju upravne odločbe o tej pravici za socialni spor. Okoliščina, da v tem sporu tožnik izpodbija le tisti del odločitve centra za socialno delo, ki se nanaša na zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ne pa tudi tistega dela odločbe, ki se nanaša na dodelitev pravice do izbire družinskega pomočnika, pravico družinskega pomočnika do delnega plačila za izgubljeni dohodek in oprostitev plačila prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika, ne pomeni, da ta spor ni socialni spor.
VSRS Sodba VIII Ips 16/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020posebno pravno varstvo pred odpovedjo - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji - sindikalni zaupnik - število sindikalnih zaupnikov - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - posebno varstvo pred odpovedjo - dopuščena revizijaV primeru, če sindikat pri delodajalcu imenuje ali izvoli le enega sidnikalnega zaupnika, njegovo varstvo po 112. členu ZDR-1 ne more biti odvisno od tega, ali je med delodajalcem in sindikatom prišlo do dogovora o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1. Namen dogovora o kriterijih je izbira med več sindikalnimi zaupniki glede posebnega pravnega varstva pred odpovedjo, v primeru le enega sindikalnega zaupnika pa je ta izbira že pojmovno izključena. Dejstvo, da kriteriji niso dogovorjeni, ne more imeti za posledico, da zaradi tega tudi edini sindikalni zaupnik ne bi bil varovan po 112. členu ZDR-1.
VSRS Sklep II DoR 345/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - priloge predloga za dopustitev revizije - nepopoln izvod sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizijeToženka svojemu predlogu za dopustitev revizije ni priložila celotnega izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, saj manjka njena sedma stran, ta pomanjkljivost pa onemogoča vsebinski preizkus predloga. Predlog toženke je zato nepopoln
VSRS Sodba I Ips 19809/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - oškodovanec - zakonski znaki kaznivega dejanja - zlonamernost - izvršljiva odločba - začasna odredba - največja korist otroka - izključitev protipravnosti - vročitev odločbe - izključitev javnosti - predlog za izločitev sodnika - zavrženje predloga - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zakonitost dokazov - primernost kazenske sankcije - sorazmernost - enakost pred zakonom - pravica do naravnega sodnika - pravica do poštenega sojenjaS tem, ko je zlonamerno onemogočala izvršitev izvršljivih začasnih odredb o stikih med mladoletnima otrokoma in njunim očetom, je obsojenka prvenstveno prekršila osebnostne pravice svojih otrok do stikov z drugim staršem, saj so stiki predvsem otrokova pravica. Hkrati pa je z očitanim ravnanjem posegla tudi v osebnostne pravice svojega bivšega moža, saj spada pravica do stikov s svojim otrokom pod okrilje pravice do družinskega življenja, ki jo ščitita tako Ustava RS (53. in 54. člen) kot tudi EKČP (8. člen). Datum nastopa izvršljivosti odločbe ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato ni treba, da bi bil naveden v opisu dejanja. Ker lahko izvršljivost v določenih primerih nastopi tudi pred pravnomočnostjo, če pravno sredstvo ne zadrži izvršitve (konkretno pri začasnih odredbah to določa četrti odstavek 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ), je treba šteti, da je zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1...
VSRS Sodba I Ips 8405/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - umik obtožbe - preiskava elektronske naprave - privolitev - pošteno sojenje - nepristranskost sojenja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - konkretizacija kršitev določb pravdnega postopkaNi mogoče govoriti o zlorabi obsojenčevih osebnih podatkov, če je policija v postopku preiskovanja kaznivega dejanja pričam, zaposlenim v poslovalnici omenjene gospodarske družbe, kjer je obsojenec spravil v promet ponarejen bankovec za 100,00 EUR, med ostalimi fotografijami pokazalo tudi njegovo. Vložnikova navedba, da je s ponarejenim bankovcem kupljeni rezervni del plačal P. R., kar v dopolnitvi obsojenčeve zahteve zatrjuje tudi njegova zunajzakonska partnerica M. V., je novo dejstvo, ki v postopku do pravnomočnosti sodbe ni bilo znano. Zato je to lahko predmet presoje (in je na prvi stopnji tudi bilo) v postopku v zvezi z zahtevo za obnovo kazenskega postopka.
VSRS Sodba II Ips 224/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019dovoljenost revizije - pravica do popravka - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - svobodna gospodarska pobuda - objava popravka - zavrnitev zahteve za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina zahteve za objavo - objava popravka brez sprememb in dopolnitev - načelo dispozitivnosti - vezanost na tožbeni zahtevekSodišči nižjih stopnje sta s sprejeto odločitvijo sledili ustaljeni sodni praksi in našli pravo ravnovesje med ustavnimi pravicami, ki so v koliziji. Vrhovno sodišče nima pomislekov v ustavno skladnost določbe prvega odstavka 27. člena ZMed in njene razlage, kot se je razvila v sodni praksi. Razlaga, za katero se zavzema revident (glede možnosti izpuščanja posameznih stavkov iz besedila popravka s strani sodišča) trči tudi ob načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku.
VSRS Sodba II Ips 110/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti - negativna služnost - prepoved gradnje - ničnost - gospodarska javna infrastruktura - bazna postaja - dopuščena revizijaUstanovitev negativne stvarne služnosti, ki na služeči nepremičnini prepoveduje postavitev oziroma obstoj objektov javne gospodarske infrastrukture, je dopustna. Vendar taka služnost učinkuje le na zasebnopravnem področju, torej le kot zasebnopravna omejitev lastninske pravice. Ne izključuje pa negativna služnost možnost prisilne ustanovitve služnosti v javno korist v skladu z določbami sedmega odstavka 20. člena in 21. ter 22. čl. ZEKom oziroma tretjega odstavka 78. čl. in 79 ter 80. čl. ZEKom-1. Na področje javnega prava namreč negativna služnost ne seže.

Izberi vse|Izvozi izbrane