Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8457cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep II DoR 110/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020dopuščena revizija - obstoj stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - priposestvovanje neprave služnosti - lastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - vknjižba služnosti v zemljiško knjigoRevizija se dopusti glede pravnega vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o ugotovitvi obstoja služnostne pravice v konkretnem primeru, v katerem je bila lastninska pravica pridobljena v stečajnem postopku, priposestvovana neprava stvarna služnost pa ni bila vknjižena.
VSRS Sklep II DoR 294/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.09.2020predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - ničnost sporazuma - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sodba VIII Ips 14/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.07.2020redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program razreševanja presežnih delavcev - ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerja - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitevSodišče druge stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da se za ustrezno zaposlitev v smislu petega odstavka 91. člena ZDR-1 šteje tudi zaposlitev, za katero se zahteva ista stopnja in vrsta izobrazbo, kot jo delavec dejansko ima. To stališče je v izrecnem nasprotju z jasno definicijo iz točke 3.2. Programa oziroma določbo petega odstavka 91. člena ZDR-1 in v nasprotju s tem povezano sodno prakso. Zakon delodajalcu ne nalaga obveznosti, da delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudi drugo (bodisi ustrezno bodisi neustrezno) zaposlitev. Na podlagi Programa je bila tožena stranka dolžna presežnemu delavcu ponuditi zgolj ustrezno zaposlitev v smislu petega odstavka 91. člena ZDR-1, ne pa tudi neustrezne.
VSRS Sklep II Ips 70/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.05.2020zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - regres zavarovalnice - prometna nesreča - uporaba motornega vozila - dolžna skrbnost - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo - dopuščena revizijaPritožbeno sodišče je kršilo razpravno načelo: z ugotovitvami o kršitvi zavarovalne pogodbe zaradi neskrbnega ravnanja toženca, ki naj bi ključe avtomobila pustil v odklenjeni pisarni, je prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank.
VSRS Sklep II Ips 29/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.09.2020pogodba o dosmrtnem preživljanju - veljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - sprememba dejanskega stanja na drugi stopnji - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizijaVsako od sodišč nižjih stopenj je svoje sklepe napravilo ob upoštevanju rezultatov dokazovanja z več različnimi dokaznimi sredstvi in ob uporabi kombinacije metod – šlo je torej za kompleksno dokazno oceno. Že zato, ker so bila odločilna dejstva ugotavljana tudi s pomočjo zaslišanja strank in prič, pa pri tem pritožbeno sodišče, ki jih ni neposredno zaslišalo, ni bilo v enakovrednem spoznavnem položaju kot prvostopenjsko sodišče. Toženka zato v reviziji utemeljeno opozarja, da brez oprave pritožbene obravnave ne bi smelo ugotoviti dejanskega stanja drugače kot sodišče prve stopnje.
VSRS Sklep II Ips 77/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020pobot - procesni pobot - pobotni ugovor - izjava o pobotu - zastaranje terjatve - pravnomočnost - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - primerjalno pravo - dopuščena revizijaTudi pri ugovoru zaradi pobota v pravdi (procesno pobotanje) veljajo materialnopravna pravila o učinkovanju pobotne izjave za nazaj (ex tunc) ter o dopustnosti uveljavljanja zastarane terjatve, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, še ni bila zastarana.
VSRS Sklep II Ips 159/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.06.2017obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - trditveno breme - dokazno breme - dopuščena revizijaZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo. Sodna praksa sicer strogo presoja, ali bi stranka ob potrebni skrbnosti že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nove dokaze. Vendar je neživljenjsko in zunaj razumnih meja pričakovati, da bi tožnika brez indica in ob podatkih, s katerimi sta razpolagala, o obstoju takšnih predpogodb, za katere nista vedela, poizvedovala pri vseh institucijah, organih ali kjerkoli drugje. Dejstvo, da je A. A. st., ki niti ni bil stranka postopa, po pravnomočni zavrnitvi tožbenega zahtevka še poizvedoval in ob pogovoru z nekaterimi osebami prišel do informacije o obstoju upravnega postopka in rezultat tega delil s tožnikoma, še ne pomeni, da bi bila tožnika v okviru procesne skrbnosti to dolžna storiti,...
VSRS Sodba II Ips 18/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020odškodninska odgovornost direktorja - odgovornost pravne osebe - poslovodenje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov uprave - odgovornost nasproti tretjemu - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - nelikvidnost - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - vzročna zveza - izključitev odškodninske odgovornosti - omejitev odškodninske odgovornosti - pasivna legitimacija - dopuščena revizijaRevitija je bila dopuščena glede vprašanja ali protipravno ravnanje kršitve obveznosti po 12. in/ali 15. členu ZFPPod predstavlja temelj za splošno odškodninsko odgovornost na podlagi 131. člena OZ oziroma ali je lahko 131. člen OZ "drug zakon" iz četrtega odstavka 21. člena ZFPPod. Odgovor Vrhovnega sodišča je sledeč: Da, kršitev obveznosti po 12. in/ali 15. členu ZFPPod lahko predstavlja temelj za splošno odškodninsko odgovornost in da, 131. člen OZ je lahko "drug zakon" iz četrtega odstavka 21. člena ZFPPod, s pristavkom, da ga je treba uporabiti takšnega, kot je - torej v celoti, tudi upoštevaje 148. člen, ki predvideva odgovornost pravne osebe, ne pa njenega organa. Za uspeh tožeče stranke bi bilo treba to določbo teleološko prebiti. To je bilo mogoče, ker je glede na izjemna dejstva primera podan samostojen civilni delikt toženca, pri čemer pravne kršitve presegajo tako golo opustitev ravnanj po ZFPPod, kakor tudi pojem poslovodenja ter je zato...
VSRS Sodba II Ips 23/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020revizija - pravni interes za revizijo - povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnih podatkov - kolizija ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - relativna javna oseba - potek časa - izguba lastnosti - objava na svetovnem spletu - umik objave - arhiv objav - izbris podatkov - pravica do pozabe - sodna praksa SEU - sodba praksa ESČP - dopuščena revizijaS pravico do pozabe se označuje pravica osebe, da zahteva izbris določenih osebnih podatkov oziroma informacij, na podlagi katerih jo je mogoče identificirati. Učinek umika člankov v omejeno dostopen arhiv je skoraj enak izbrisu, saj se s takšnim tehničnim ukrepom lahko izključi pravica do informiranja pomembnega dela naključnih uporabnikov interneta in iskalcev aktualnih novic. Tudi za takšno omejevanje svobode izražanja in informiranja morajo zato obstajati utemeljeni razlogi. Posameznik po izteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, ne izgubi lastnosti javne osebe. V zvezi s tem dogodkom bo vedno ohranil tak status. Udeležbe v dogodku pač ne more izključiti za nazaj. Drugo pa je vprašanje, ali je po poteku tega dogodka upravičen do anonimnosti in varovanja osebnih podatkov. Odgovor nanj ni enoznačen in je odvisen od vsakokratnih okoliščin primera, zlasti pomena samega dogodka, vloge osebe v javnem življenju in siceršnjega njenega vedenja in...
VSRS Sodba II Ips 19/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.07.2020stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - razveljavitev prodajne pogodbe - zakonita predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - nedobrovernost - dopuščena revizijaDoločbo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP mora sodišče spregledati samo v izjemnih primerih. To so primeri, ko bi njena uporaba pomenila varstvo zlorabe postopka. Vendar je nedobrovernost sama po sebi za to še premalo. Podana mora biti kvalificirana nedobrovernost, tj. zlonamernost obeh – stečajnega upravitelja (kot zastopnika stečajnega dolžnika) in kupca; podan mora biti dejanski stan namernega izigravanja predkupnega upravičenca.
VSRS Sklep II Ips 115/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.07.2020pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe - oblikovalni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - ničnost in izpodbojnost - akt testamentiranja - enotnost testamentiranja - napaka v obličnosti oporoke - lastnoročni podpis oporočitelja - navzočnost prič - procesna skrbnost stranke v postopku - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizijaGlede na to, da je sporna oporoka podpisana s strani zapustnika in dveh prič, daje videz pisne oporoke pred pričami. Oporoka torej obstaja, ker pa je zapustnik ni podpisal v navzočnosti dveh prič, je formalno hibna in zaradi takšnih hib izpodbojna. To pomeni, da v primeru, ko zapustnik pisne oporoke pred pričama (po 64. členu ZD) ne podpiše v njuni navzočnosti in je to razvidno že iz vsebine oporoke, zahtevek za ugotovitev ničnosti ni utemeljen.
VSRS Sklep I Kr 15363/2020Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.08.2020izročitev tretji državi - predaja drugi državi članici - teža kaznivega dejanja - kraj in čas storitve - namen postopkaZa predajo je poleg kraja storitve kaznivega dejanja pomembno predvsem dejstvo, da je Republika Hrvaška članica EU, njena prošnja za predajo pa ima v luči novejše sodne prakse Sodišča EU prednost pred zahtevo za izročitev tretji državi. Sodišče EU je v zadevi C-182/2015 z dne 6. 9. 2016 razsodilo, da mora v takšnem primeru država članica, v kateri se nahaja državljan EU, ki je državljan druge države članice, in kateri tretja država, s katero je sklenila sporazum o izročitvi, poda prošnjo za izročitev, obvestiti državo članico, katere državljan je navedeni državljan, in glede na okoliščine primera tej državi članici na njeno prošnjo predati tega državljana v skladu z določbami Okvirnega sklepa Sveta 2002/584, spremenjenega z določbami Okvirnega sklepa Sveta 2009/299.
VSRS Sklep II DoR 277/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020predlog za dopustitev revizije - pravnomočna kazenska sodba - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - izjava, dana v kazenskem postopku - objava na svetovnem spletu - preklic izjave - zavrnitev predlogarhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
VSRS Sodba I Ips 4621/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.07.2020kršitev kazenskega zakona - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - napotitev oškodovanca na pravdo - obvezne sestavine sodbe - načelo subsidiarnosti - načelo oficialnostiSodišče odvzame premoženjsko korist le pod določenimi pogoji, in sicer če oškodovanec ni znan, ali če ni prijavil svojega zahtevka, ali če sodišče premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu ni prisodilo, ali mu ga ni prisodilo v celoti, ali če premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, ni v celoti obsežena s premoženjskopravnim zahtevkom in ga presega (prvi odstavek 76. člena KZ-1). Odločitvi o napotitvi oškodovancev s premoženjskopravnimi zahtevki na pravdo in o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi sta logični posledici sprejetega priznanja kazenske odgovornosti ter ne predstavljata predmeta obtožbe, pač pa obvezni del kazenske obsodilne sodbe.
VSRS Sodba IV Ips 19/2020Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.07.2020kršitev materialnega prava - uporaba milejšega predpisa - predpisana sankcija - izredni prevoz - časovna veljavnost predpisaTudi če se konstitutivni znaki samega prekrška (prevoz deljivega tovora kot izredni prevoz) ne spremenijo, se pa spremeni razpon predpisanih glob za primer različnega odstopanja od s predpisi dovoljenega oziroma s prometnimi znaki omejenega izrednega prevoza, je v luči milejšega predpisa treba preveriti, ali gre za spremembo v korist storilca prekrška in to upoštevati v sodbi.
VSRS Sklep X DoR 26/2020-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.07.2020predlog za dopustitev revizije - verifikacija stare devizne vloge - nepopoln predlog - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizijeVprašanje izhaja iz predpostavke, da je sodišče prve stopnje vsebinsko presojalo veljavnost prenosa sredstev na privatizacijski račun v povezavi z odločitvijo Ustavnega sodišča Federacije BiH in odločilo, da je bil ta veljaven, kar pa ne drži. Navedeno vprašanje je sodišče štelo za nebistveno, zato se do v tožbi zatrjevanih pravnih posledic odločitve Ustavnega sodišča Federacije BiH ni opredelilo. V predlogu pa ni obrazloženo, zakaj je takšno stališče napačno, torej, zakaj je razprava o veljavnosti prenosa pomembna. Predlagatelj tudi ni natančno in konkretno navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče pri tem napačno uporabilo. Navedene formalne pomanjkljivosti predloga Vrhovnemu sodišču onemogočajo presojo pomembnosti zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367. a člena ZPP.
VSRS Sklep VIII DoR 79/2018-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.06.2018denarno nadomestilo za brezposelnost - trajanje zavarovanja - odmera nadomestilaRevizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe 59. in 69. člena ZUTD.
VSRS Sklep VIII DoR 210/2019-7Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.11.2019predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - delniška družba - plačilo za delo direktorja - plačilo za poslovno uspešnost - izplačilo dobička - sklep skupščineRevizija se dopusti glede vprašanja pravilnega izplačila nagrade za poslovno uspešnost direktorja v delniški družbi.
VSRS Sodba I Ips 53514/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.06.2020absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vstop v stanovanje brez odredbe sodišča - prisilna privedba - pooblastila policije v predkazenskem postopku - hišna preiskava brez odredbe - varnostni pregledUstava dopušča vstop v stanovanje brez odločbe sodišča, če je to neizogibno potrebno za prijetje storilca kaznivega dejanja ali za zavarovanje ljudi in premoženja. Zakonska podlaga, ki omogoča poseg v nedotakljivost stanovanja brez odredbe sodišča je v 218. členu ZKP. Vstop je bil v konkretnem primeru upravičen iz razloga, ker se je v sobi nahajal obsojenec, za katerega je bila izdana odredba pristojnega organa z njegovo prisilno privedbo, to je v informacijski sistem vpisan ukrep „prijetje s privedbo“. Obsojeni je bil prijet zaradi njegove privedbe na policijsko postajo. Policist je ob odgovoru obsojenca, da je kovček v omari, omaro odprl in tega iz nje vzel. Navedenega ni mogoče šteti kot opravo hišne preiskave, temveč sestavni del prijetja, kovček, s katerim je obsojeni pripotoval v Slovenijo, pa kot predmet po drugem odstavku 51. člena ZNPPol, ki ga je imel obsojenec s sabo. Določbe 4. člena ZKP o pravnem pouku, ki se poda osebi, ki ji je vzeta prostost,...
VSRS Sodba I Ips 33546/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.08.2020zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - druga sodna odločba - delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - rok za odločitev sodiščaOb upoštevanju vseh uveljavljenih razlagalnih metod je treba zakonsko besedilo enajstega odstavka 86. člena KZ-1, ki je pisano v sedanjiku, razlagati na način, da lahko sodišče o spremembi načina izvršitve kazni zapora, ki je bila obsojencu izrečena s pravnomočno sodbo, odloči kadarkoli do zastaranja izvršitve izrečene kazni, bodisi v času, ko se kazen izvršuje na alternativen način z delom v splošno korist, bodisi kasneje, ko se obdobje opravljanja dela v splošno korist iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 izteče.

Izberi vse|Izvozi izbrane