Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8061cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba III Ips 235/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek26.10.2010zamudna sodba - sklepčnost tožbe - sklenitev pogodbe - pogodba o naročilu - izjava volje - pasivna legtimacijaNeločljivi in sestavni del izjave volje, ki ima lahko v pravu pravne posledice, je njena opredeljenost v pogledu vloge njenega izjavitelja, če to terjajo okoliščine primera. To izhaja že iz splošnega pravila, da je pogodba sklenjena, ko se (i) pogodbeni stranki (ii) sporazumeta (iii) o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ), ki predpostavlja določnost izjave volje tudi v pogledu, za koga naj ima konkretna izjava volje pravne učinke.
Sodba III Ips 166/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.06.2010pobot - pobotna izjava - cesija - določenost pobotnega ugovora - pripoznava dolgaČeprav so bile terjatve več deviznih varčevalcev odstopljene isti osebi, gre še vedno za več samostojnih terjatev, ki so ohranile različne datume zapadlosti, obrestne mere ... Iz navedb tožene stranke in tudi iz dokumentov, ki izkazujejo prenos terjatev, ni mogoče ugotoviti, katere konkretne terjatve so bile prenesene na Republiko Hrvaško in katere na toženo stranko. Prav tako bi morala tožena stranka pri pobotanju navesti, katere terjatve deviznih varčevalcev, z njihovo zapadlostjo in načinom obrestovanja, naj ugasnejo s pobotom. Ker teh terjatev tožena stranka v pobotni izjavi ni opredelila, do pobota ni prišlo.
Sodba III Ips 39/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.10.2010pridobitev lastninske pravice - priznanje lastninske pravice med posamezniki - obstoj pravnega naslova - delna ničnost - smiselna uporaba prepovedi komisorične klavzule - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kršitev pogodbe - posojiloZgolj priznanje lastninske pravice med posamezniki zaradi absolutnih učinkov lastninske pravice ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice. Za pridobitev lastninske pravice je poleg priznanja v nekem relativnem razmerju potreben (med drugim) še veljaven pravni naslov.
Sodba in sklep III Ips 66/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2010industrijska lastnina - patent - delna ničnost patenta - novost izuma - presoja novosti patentiranega izumaZa presojo, da je izpodbijani patent nov, ne zadostuje, da se razlikujeta besedili definicije patenta in posamezne informacije, glede katere se trdi, da je škodljiva za novost patentiranega izuma. Za presojo o škodljivosti informacije je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je vsebina določene informacije, ki je bila dostopna javnosti, strokovnjaku za določeno področje omogočala spoznanje o vsebini, ki je patentirana. Pri tem je za vsebino informacij iz vsakokratnega znanega stanja tehnike, ki služi kot osnova za primerjavo, odločilno, kaj lahko strokovnjak iz neke objave, uporabe itd. neposredno razbere.
VSRS Sklep X DoR 177/2018-7Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2019pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - enotnost sodne prakse - dopuščena revizija - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vlogeRevizija se dopusti glede vprašanja ali so glede na določbo drugega odstavka 2. člena ZNISESČP okoliščine prenosa stare devizne vloge, ki je bil izveden na podlagi predpisa BiH na poseben račun za namen posebne uporabe, pomembne za odločitev o verifikaciji stare devizne vloge, zaradi česar mora pristojni organ za njihovo ugotovitev izvesti ugotovitveni postopek.
Sodba III Ips 35/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.10.2010odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost poslovodstva - pravilnost poslovodnih poročil - pasivna legitimacijaToženci so bili zadolženi – „so odgovarjali“ (prvi odstavek 52. člena ZGD) - za pravočasno izdelavo pravilnih izkazov in poslovnih poročil druge tožnice pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij kot njeni organi oziroma člani njenih kolektivnih organov. Za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi na ta način, pa po določbi prvega odstavka 172. člena ZOR odgovarja pravna oseba (v tem primeru druga tožnica). Določbe prvega odstavka 52. člena ZGD, po kateri za pravočasno izdelavo in pravilnost izkazov in poslovnih poročil odgovarja poslovodstvo družbe, ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja nov temelj za odškodninsko odgovornost poslovodstva.
Sodba III Ips 141/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2010industrijska lastnina - znamka - pravice iz znamke - izrazita razlikovalnost zgodnejše znamke - varstvo znamke - tožba za prepoved uporabe znamke - firma - kolizija (konflikt) znamke in firmeBolj kot je zgodnejša znamka razlikovalna, večja je verjetnost zmede, pri čemer je vir zmede lahko izrazita razlikovalnost zgodnejše znamke, bodisi per se bodisi zaradi ugleda, ki ga uživa v javnosti, se pravi ali lastna (notranja) ali pridobljena razlikovalnost znamke (poznanost). Uspešna registracija firme ne izključuje možnosti posega v tujo znamko.
Sodba III Ips 45/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.10.2010poroštvo - bančna garancija - pogodba v korist tretjegaRazlogi, zakaj se porok zaveže, da bo izpolnil tujo obveznost, so lahko različni, praviloma izvirajo iz razmerja med dolžnikom in porokom (teorija ga imenuje tudi kritno razmerje) in so predmet njunega medsebojnega dogovora. Pravna narava tega dogovora je še najbližja pogodbi o naročilu. Vzpostavlja samo razmerje med dolžnikom in porokom, njen predmet pa je dogovor o bodoči sklenitvi poroštvene pogodbe. Če presojamo razmerja iz Pogodbe o izdaji garancije po pravilih pogodbe o naročilu, ni mogoče najti nobene podlage za to, da že na njeni podlagi tretji, s katerim naj prevzemnik naročila kot porok sklene pogodbo o poroštvu, pridobi nasproti njemu kakršnekoli lastne in neposredne pravice. Takšne pogodbe tudi ni mogoče razlagati kot pogodbe v korist tretjega. Z dogovorom o tem, da bo prevzemnik naročila prevzel jamstvo kot porok za naročnikovo obveznost, namreč naročnik, (bodoči) dolžnik zasleduje svojo korist.
VSRS Sodba III Ips 59/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.01.2020družbeni kapital - lastninjenje podjetij - stečajni postopek - izločitvena pravica v stečaju - izločitvena pravica na terjatvah - dopuščena revizijaVrhovno sodišče je dopustilo vprašanje, ki zadeva uveljavljanje izločitvene pravice na (denarni) terjatvi. Prva točka izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki je bila potrjena s sodbo sodišča druge stopnje, sama po sebi ni povsem jasna. Razumeti jo je mogoče bodisi tako, da je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice tožeče stranke na denarni terjatvi (tožene stranke) do C., d. o. o., bodisi da je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o. Ker je denarna terjatev tožene stranke do R., d.o.o. na pravno prednico tožeče stranke ex lege prešla 1. 5. 1998 (10. točka te obrazložitve), izločitvena pravica na terjatvi tožene stranke do C., d. o. o. v času stečajnega postopka nad toženo stranko že pojmovno ni več mogoča. Če pa je sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice na denarni terjatvi tožeče stranke do C., d. o. o., to s stečajnim postopkom nad toženo stranko nima nobene zveze. Ne glede na...
VSRS Sklep I Up 188/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020plagiatorstvo - mnenje komisije - subsidiarni upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje prepozne tožbe - zavrnitev pritožbeSodišče prve stopnje je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je pritožnik zamudil rok za vložitev tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1, tako ob upoštevanju starejšega stališča sodne prakse o začetku tega roka od takrat, ko je bilo izpodbijano posamično dejanje storjeno, kot tudi ob upoštevanju novejših pomislekov pravne teorije, da začetek tega roka začne teči šele od trenutka seznanjenosti prizadete osebe s takim dejanjem.
VSRS Sklep III DoR 19/2019-8Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.03.2019stečajni postopek - izločitvena pravica - izločitvena pravica na terjatvah - uveljavljanje izločitvene praviceRevizija se dopusti glede vprašanja, ali (in na kakšen način) je mogoče uveljavljati izločitveno pravico na (denarni) terjatvi, če ne gre za položaje, ki jih našteva tretji odstavek 22. člena ZFPPIPP.
VSRS Sodba III Ips 39/2018-4Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.02.2020upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - neprofitna najemnina - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - subvencija neprofitne najemnine - subvencija tržne najemnine - plačnik - razmerje med občino in državo - obveznosti države - dopuščena revizijaSZ-1 ureja subvencijo neprofitne najemnine in subvencijo tržne najemnine. ZUPJS je uvedel še dodatno subvencijo za najemnike tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, in sicer (poleg subvencije, ki jo ureja SZ-1) subvencijo, ki se obračuna od zneska v višini neprofitnega dela najemnine. ZUPJS v sistem financiranja subvencij ni posegel - ni namreč posegel v nobeno določbo SZ-1, ki določa, iz katerega proračuna se subvencije financirajo. ZUPJS je uvedel le dodatno pravico najemnikov tržnih stanovanj, pri čemer pa je določil, da se ta določi na način, kot velja za določitev subvencije k neprofitni najemnini (po 121. členu SZ-1). Zapis v drugem stavku drugega odstavka 28. člena ZUPJS je napotil na 121. člen SZ-1 le glede določanja višine subvencije; ni pa spremenil določb SZ-1 v delu, ki določajo, kdo zagotovi sredstva, potrebna za subvencijo. Novo uvedena subvencija po 28. členu ZUPJS pomeni subvencijo najemnikov tržnih stanovanj;...
VSRS Sklep X DoR 149/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2020dopuščena revizija - obstoječa javna cesta - razlastitev nepremičnine - obseg razlastitve - postopek ugotavljanja - postopek pred geodetsko upravo - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - postopek razlastitve - pravica do izjave - pomembno pravno vprašanje izkazanoRevizija se dopusti glede vprašanja, ali se obseg razlastitve obstoječe javne ceste po 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah (ZJC-B) ugotavlja v geodetskem postopku ali v postopku razlastitve.
VSRS Sklep I Up 263/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020soglasje za podaljšanje obratovalnega časa za gostinski obrat - zavrženje predloga za obnovo postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi varstva človekovih pravic - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - drugo učinkovito sodno varstvo - redni upravni spor - zavrnitev pritožbeZoper izpodbijani sklep tožene stranke, s katerim je bil zavržen predlog tožnika za obnovo postopka izdaje soglasja za podaljšani obratovalni čas, je dovoljen upravni spor po 2. členu ZUS-1. To pa pomeni, da subsidiarnega upravnega spora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 4. členu ZUS-1 zoper navedeni upravni akt ni mogoče voditi in v njem odločiti.
Sodba in sklep II Ips 430/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.09.2010povrnitev škode - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - trčenje motornega vozila in kolesarja - vožnja v vinjenem stanju in z neprilagojeno hitrostjo - vožnja kolesarja po napačnem voznem pasu - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - zamudne obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - pravno mnenjeUveljavitev OZ-A ne pomeni, da obresti, ki so prenehale teči, začnejo teči znova; pač pa je nasprotno takšna stranska terjatev ugasnila in ne zaživi znova. Sodišče druge stopnje je tek zakonskih zamudnih obresti omejilo z absolutnim zneskom (višino glavnice), čeprav obresti na dan izdaje sodbe prve stopnje niso dosegle glavnice, kar pomeni, da so vnaprej omejene (le) na enega od možnih načinov prenehanja, ki v času odločanja višjega sodišča niti ni bil več v veljavi.
Sodba II Ips 720/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.09.2010pooblastilo - prekoračitev pooblastila - povrnitev škode zaradi prekoračitve pooblastila - zastaranje odškodninske terjatve - škoda zaradi prekršitve pogodbene obveznosti - začetek teka zastaralnega rokaSodišči, ki sta ugotovili, da je imel toženec pooblastilo za naročilo brezplačne storitve izdelave celostne grafične podobe, bi morali v sporu o povrnitvi škode zaradi prekoračitve pooblastila, uporabiti tista določila o zastaranju, ki se nanašajo na pogodbene obveznosti, torej tretji odstavek 376. člena in ne prvega. Datum, od katerega je treba šteti zastaranje, ne more nastopiti preden je toženka sploh zvedela za morebitni nastanek škode. Šele s prejemom računa za opravljeno storitev je začela razčiščevati razloge, za škodo pa je izvedela pozneje. Toda tudi če bi sprejeli tožnikovo zatrjevanje med postopkom, češ da je zastaranje začelo teči s prejemom računa, je treba ugotovitvi, da do vložitve tožbe 30. 5. 2005 petletni zastaralni rok ni potekel.
Sodba IV Ips 75/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.09.2010stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - seštevek kazenskih točkKriterij za ugotavljanje pristojnosti za odločanje o prekršku je predpisana in ne izrečena stranska sankcija. Izjeme iz drugega odstavka 52. člena ZP-1 je potrebno razlagati restriktivno.
Sklep II Ips 77/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.2010dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - odvetnik - prepozna revizija - zavrženje revizijeRevizija toženke je prispela na sodišče, ki je izreklo sodbo prve stopnje potem, ko se je toženi stranki iztekel rok za vložitev revizije iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Ker je naslovitev nepristojnega Vrhovnega sodišča sestavni del uvoda revizije tožene stranke, ki jo je sestavila odvetnica, vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnice.
Sodba II Ips 554/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.2010upravljanje zapuščine - pooblastila upravitelja zapuščine - pravica do povrnitve škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo zapuščinskega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnostUpravitelj je samostojen pri sprejemanju odločitev o ukrepih za zavarovanje zapuščine in pri njihovi izvedbi in se je na sodišče dolžan obrniti samo, ko namerava razpolagati z zapuščino, pa za to nima odobritve vseh dedičev; vloga sodišča je omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja.
VSRS Sodba II Ips 74/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - zadružna lastnina - lastninjenje - pravica uporabeRevidentka zatrjuje, da je imela pašna zadruga D. takrat, ko je bila sklenjena Pogodba, pravico uporabe na sporni nepremičnini, ki bi jo lahko prenesla na tožničinega očeta. Vendar ta njena pravna trditev ne drži. Sporna nepremičnina je, tako kot vse ostalo premoženje te pašne zadruge, že na podlagi 1. člena Zakona o agrarnih skupnostih postala splošno ljudsko premoženje. S tem premoženjem pa je na podlagi 4. člena tega zakona upravljal pristojen krajevni ljudski odbor. Odločba Okrajnega ljudskega odbora C. z dne 26. 4. 1958 je bila zato le ugotovitvena. Lastnina pašne zadruge D. je namreč prenehala že več kot deset let prej in ves ta čas je s tem premoženjem upravljal krajevni ljudski odbor. Glede na pravilo, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam, je že to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.

Izberi vse|Izvozi izbrane