Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8112cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba III Ips 126/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.06.2009neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičeno izkoriščanje tuje znamke - pojem koristi - neutemeljen prihranek - licenčna analogija - obseg vrnitve - zamuda z vračilom prejete koristi - zamudne obrestiZnesek, prisojen za vsako posamezno leto nedovoljene uporabe znamke, je zmnožek števila v zadevnem letu prodanih srajc, označenih z zavarovanim znakom, aktualne veleprodajne cene za srajco in stopnje ugotovljene primerne licenčnine. Zmnožek se prilega koristi iz 219. člena ZOR oziroma tretjega odstavka 210. člena ZOR, h kateri poleg zvečanja premoženja spada tudi njegova ohranitev, vključno z zmanjšanjem premoženja, ki pa je manjše, kot bi bilo brez prispevka tujega premoženja. Korist je, skratka, tudi neutemeljen prihranek. Člen 214 ZOR predpisuje kdaj prejemnik koristi pride v zamudo. Čeprav sicer drži, da tožnica ni imela čiste denarne terjatve, se pravi terjatve, ki bi že ob nastanku obstajala v točno določeni višini (znesku), pač pa je bil obseg okoriščenja določen šele na podlagi poznejše ocene, to na nastop toženkine zamude ne vpliva. Ob namerni kršitvi zamuda nastaja sproti, kadar nastaja slaboverna korist.
Sodba in sklep III Ips 138/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.06.2009neupravičena pridobitev - dovoljenost revizije - zamudne obresti - vrednost spornega predmeta - postranske terjatve - zavrženje revizijeDejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje v obravnavanem primeru izključujejo obstoj omenjene predpostavke kondikcijskega zahtevka iz prvega in drugega odstavka 210. člena ZOR. Postranska terjatev (zahtevek za plačilo zamudnih obresti) po 39. členu ZPP ni kriterij za določitev vrednosti spornega predmeta. To pomeni, da terjatev v tem delu po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti.
Sklep III Ips 41/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.06.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeKer vrednost spornega predmeta ni presegla mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena.
Sodba III Ips 83/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.05.2009zavarovalna pogodba - požar na plovilu - izračun zavarovalnine - totalna škoda - delna škodaSodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava, ker nista upoštevali prvega odstavka 706. člena PZ, saj ni bilo ugotovljeno, da bi stroški za popravilo poškodovane motorne jahte presegali njeno dogovorjeno oziroma dejansko vrednost.
Sklep III Ips 239/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.05.2009litispendenca - obstoj terjatve - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnostiPri pogoju istovetnosti pravdnih strank iz tretjega odstavka 189. člena ZPP je treba sicer upoštevati primere razširjenih mej pravnomočnosti. Tako v primerih, ko bi pravnomočna sodba učinkovala proti tretji osebi. Vendar pa dejstva, ki jih je ugotovilo pritožbeno sodišče, ne govorijo v prid stališču, da bi v obravnavanem primeru pravnomočni sodbi, izdani v zadevah Okrožnega sodišča v Mariboru II Pg 245/2005 in I Pg 273/2005, zaradi razširjenih subjektivnih mej pravnomočnosti učinkovali tudi v razmerju med pravdnima strankama tega postopka. V okviru teh pravdnih postopkov se namreč presoja obstoj terjatve in ločitvene pravice med pravdnima strankama U. d.d. in M. d.d. - v stečaju, učinek pravnomočnih sodb pa se, upoštevaje ugotovitve sodišča druge stopnje, ne bo raztezal na toženo stranko kot tretjo osebo.
Sklep III Ips 23/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.06.2009družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika - izključitveni razlog - prepoved konkurence - konkurenčno razmerje družb - ravnanje družbenika v vlogi poslovodje - dokazno bremeKršitev konkurenčne prepovedi je treba v izhodišču imeti za utemeljen razlog za izključitev družbenika. Ravnanje posameznega družbenika, ki takšni trditvi ustreza, je namreč s stališča prizadevanja družbenikov za doseganje skupnega cilja družbe praviloma razdiralno. Vendar pa je za izključitev na tej podlagi treba ugotoviti, ali si družbi, ki sta domnevno v konkurenčnem razmerju, dejansko konkurirata (neposredno ali posredno). Sama ustanovitev potencialno konkurenčne družbe še ne pomeni dejanske konkurence.
Sklep III Ips 41/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.05.2009agencijska pogodba - pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba sklenjena za določen čas - prenehanje pogodbe - razlaga pogodbe - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerijTudi pravila ZOR o prenehanju agencijske pogodbe so v načelu dispozitivna. Taka niso le tista, pri katerih je pogodbena svoboda omejena (prim. na primer tretji odstavek 810. člena ZOR). Prepovedi dogovora o možnosti odpovedi agencijske pogodbe, ki je sklenjena za določen čas, pa v ZOR ni. Zaradi načela svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR) s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju takšne (načelne) prepovedi ni mogoče izpeljati niti iz prvega odstavka 810. člena ZOR, kot zmotno meni revident. Tako velja, da agencijska pogodba, sklenjena za določen čas, lahko preneha na podlagi enostranskega upravičenja pred iztekom tega časa v dveh primerih: (1) z odstopno izjavo brez odpovednega roka zaradi resnih razlogov (prvi odstavek 811. člena ZOR) in (2) z odpovedjo z odpovednim rokom, če sta se pogodbeni stranki tako dogovorili.
Sklep III Ips 147/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski sporKer je bilo delovanje obeh pravdnih strank zvezano z njunima pridobitnima dejavnostma, je treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih. Ker vrednosti spornih predmetov ne presegata mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija, ni dovoljena.
Sodba III Ips 123/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.03.2009ugovor tretjega - izločitveni zahtevek - izločitvena pravda - neupravičena pridobitevSmisel ugovora tretjega je, da se prepreči oprava izvršbe na določenem predmetu in s tem ohranijo tiste pravice, ki bi po opravljeni izvršbi ugasnile. Po že opravljeni izvršbi na določenem predmetu izvršbe zato ugovor tretjega ne more več doseči svojega namena. Zato drži, da tretji v načelu po že opravljeni izvršbi na določenem predmetu izvršbe v okviru izvršilnega postopka nima (več) pravnega sredstva, s katerim bi zaščitil svojo pravico, ki bi preprečevala izvršbo na tem predmetu. Vendar pa to ne pomeni, da tretji nima več nobenih pravnih sredstev izven izvršilnega postopka v zvezi s protipravnim prikrajšanjem, ki naj bi nastalo zaradi že opravljene izvršbe na predmetu izvršbe, glede katerega zatrjuje svoja upravičenja.
Sodba III Ips 33/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.03.2009pripoznava dolga - pomen pripoznave dolga za obstoj pripoznane obveznosti - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk)Institut pripoznave dolga ima le omejen doseg, ki je zlasti povezan z zastaranjem (glej zlasti 341. in 364. člen OZ). Pripoznava dolga – kot sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja – logično ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja (uspeh tožničinega tožbenega zahtevka je bil namreč odvisen od obstoja toženkinega dolga, to je od obstoja izvršenih, pa ne plačanih del, in ne neposredno od toženkinega stališča o tem).
Sodba III Ips 56/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.04.2009povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - odreditev merjenja imisij škodljivih snovi - izdaja uporabnega dovoljenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pravno relevantni vzrok - pogojOdločba (sama zase) ni posegla v možnost tožeče stranke, da opravlja dejavnost. Zato je lahko le pogoj, brez katerega ne bi bilo nadaljnjega poteka dogodkov, ki so privedli do zatrjevane škode. V okviru nadaljnjih dogodkov pa se izpostavi kot odločilna opustitev tožeče stranke, da postopa skladno odredbi iz te odločbe. Razloga, ki utemeljujeta, da je pravno odločilna opustitev tožeče stranke, sta dva. Prvi razlog izhaja iz stališča, da niti trditve tožeče stranke niti ugotovljene okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo presoje, po kateri bi nespoštovanju sporne upravne odločbe v kontekstu obravnavanja vzročne zveze lahko pripisali pomen razumne reakcije tožeče stranke v danem položaju. Drugi razlog pa izhaja iz dejstva, da je bilo prav nespoštovanje Odločbe z dne 15. 12. 1998 razlog za zavrnitev izdaje poprejšnjega soglasja k uporabnemu dovoljenju. Zato je šele opustitev tožeče stranke same ustvarila položaj, ki je odločilno vplival na nadaljnji...
Sodba III Ips 84/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2009neupravičena pridobitev - kondikcija - zmota pri plačilu nedolga - dolžnost plačila - plačilo neobstoječega dolgaNi mogoče šteti, da je stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma, pa čeprav pri tem ni bila dovolj skrbna. Pravila o zmoti, ki jo zakon ureja pri izpodbojnih pravnih poslih, kjer se zahtevata njena bistvenost in opravičljivost, pri plačilu nedolga ne pridejo v poštev. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je lahko tudi krivdna.
Sodba III Ips 17/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.11.2009prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča - predkupna pravica občine - zakonita predkupna pravica - potrdilo, da ne obstaja predkupna pravica - odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila - razlaga pogodb - razlaga spornih določilVeljavnost pogodbe o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča je bila vezana na izdajo potrdila, da ne obstaja predkupna pravica, vendar pa se pogoj v roku (prvotno določenem v trajanju 30 dni in naknadno podaljšanem) ni izpolnil. Ker je primarni dajatveni tožbeni zahtevek zahtevek na izpolnitev pogodbe, ki nima učinka, je bila njegova pravnomočna zavrnitev pravilna. Tudi če bi zaradi zakonske obveze prodajalca nezazidanega stavbnega zemljišča, da o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvesti predkupnega upravičenca, prodajna pogodba, ki spočetka nima zahtevane kvalificirane oblike, vsebovala implicitno zavezo pogodbenic, da bosta, v primeru odločitve predkupnega upravičenca, da svoje pravice ne izkoristi, pogodbi dali potrebno obliko, tega v tej zadevi ne bi bilo mogoče upoštevati, saj je bilo ugotovljeno, da je predkupna upravičenka izrazila namero, da bo izkoristila predkupno pravico, kar je glede na pogodbeno ureditev pomenilo, da se pogoj za začetek...
Sodba III Ips 118/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.12.2009navidezna pogodba (simulirana pogodba) - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pridobitev stvari med pravdo - dejanska seznanitev stranke z izpodbojno tožbo - učinki zaznambe spora - pridobitev lastninske pravice - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigoUčinek pravnomočne sodbe Pg 112/2002 na položaj tožeče stranke izključuje njeno obrambo z ugovorom prodane in izročene stvari po 93. členu SPZ v razmerju do tožene stranke. Zato ta stvarno-pravni ugovor ne more služiti niti za morebitno utemeljitev zahtevka, naj tožena stranka izstavi tožeči stranki listino, ki bo sposobna za vpis lastninske pravice pri spornem stanovanju nanjo v zemljiško knjigo. Obveznost tožeče stranke je enaka obveznosti družbe M. d.o.o. iz dajatvenega dela pravnomočne sodbe Pg 112/2002, pa čeprav ima konstitutivni del pravnomočne sodbe Pg 112/2002 učinek le zoper stečajno maso tožene stranke iz obravnavanega gospodarskega spora.
Sodba III Ips 21/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.11.2009odškodnina zaradi odpovedi pogodbe - poslovna odškodninska odgovornostKer je toženka odpovedala pogodbo na pogodbeno predpisani način, sta sodišči nižjih stopenj pravilno zaključili, da tožnik ni upravičen do odškodnine za škodo, ki naj bi je imel v posledici te odpovedi.
Sodba III Ips 44/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.11.2009pravočasnost dokaznega predloga - prekluzija - utemeljitev opravičilaSodišče sme po drugem odstavku 286. člena ZPP upoštevati (med drugim) dokazne predloge, podane izven časovnega okvira prvega odstavka 286. člena ZPP, (le) če jih stranki brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Odsotnost krivde za zamudo mora, če izjemo utemeljuje z okoliščinami izven spisa, izkazati stranka, ki poda nov dokazni predlog, opravičilo pa mora podati v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Sodba III Ips 119/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.12.2009razlaga pogodbe - vsebina sporazuma o zavarovanju terjatve - posledice začetka stečajnega postopka - višina obrestne mereMaterialnopravna predpostavka zahtevka na vrnitev dvojne are je odgovornost pogodbi nezveste stranke, ki je aro prejela (drugi odstavek 80. člena ZOR), medtem ko je zahtevek na vrnitev izpolnjenega objektivna posledica razdrtja pogodbe (drugi odstavek 132. člena ZOR). Zgolj opredelitev, da znesek takratnih 201.995,00 DEM »predstavlja« aro, v besedilu sporazuma o zavarovanju sama zase tako še ni ustvarila obveznosti tožeče stranke, da s svojim premoženjem zavaruje tudi morebitno terjatev upnika iz naslova odgovornosti osebnega dolžnika za neizpolnitev prodajne pogodbe. Revizijsko sodišče v besedilu 114. člena ZPPSL ne najde podlage za stališče, da je ta določba urejala eno izmed materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka – to je, obrestno mero v višini TOM za obrestovanje vseh denarnih terjatev po začetku stečajnega postopka, ne oziraje se pri tem, po kakšni obrestni meri so se obrestovale denarne terjatve pred začetkom stečajnega postopka.
Sodba III Ips 8/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.10.2009zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje odškodninskega zahtevka - obsodilna kazenska sodba - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - stroški zdravljenja - pojem oškodovanca - vzročna zvezaV okvir besedne zveze „škoda povzročena s kaznivim dejanjem“ iz prvega odstavka 377. člena ZOR se umesti tudi škode, do povrnitve katere je ZZZS upravičen po določbah ZZVZZ (86. in 91. člen ZZVZZ), če je bila poškodba zavarovanca ZZZS povzročena s kaznivim dejanjem.
Sklep III Ips 73/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.12.2009dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - denarna terjatev - gospodarski spor - zavrženje revizijeIzhodišče za presojo o dovoljenosti revizije tožeče stranke je v konkretnem primeru tisti del sodbe sodišča druge stopnje, v katerem je tožena stranka uspela v pritožbenem postopku. To je tisti del te sodbe, v katerem je pravnomočno zavrnjen del denarnega tožbenega zahtevka zaradi spremembe dajatvenega dela sodbe sodišča prve stopnje.
Sodba III Ips 59/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.03.2010pripojitev družbe - prekoračitev prevzemnega praga - sprememba položaja tožnika na trgu vrednostnih papirjev - odškodninska odgovornost - vzročna zvezaV okviru postopka pripojitve pa je bila vrednost delnic družbe J. d. d. opredeljena z menjalnim razmerjem (prim. trditve tožeče stranke, povzete v 9. točki obrazložitve, in 514. člena ZGD-F o reviziji pripojitve), s katerim je soglašala skupščina družbe J. d. d. (515. člen ZGD-F). Položaj tožeče stranke na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v pogledu imetništva delnic družbe J. d. d. se je tako spremenil zaradi dosežene kapitalske večine pri sprejemanju odločitve o soglasju delničarjev družbe J. d. d. glede pripojitve k toženi stranki (515. člen ZGD-F), ne pa zaradi očitane prekoračitve prevzemnega praga. Ob takšnem izhodišču se izkaže, da je zmotno stališče tožeče stranke, da je podana pravno pomembna vzročna zveza med očitano opustitvijo podati javno ponudbo po ZPre in zatrjevano škodo.

Izberi vse|Izvozi izbrane