Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8061cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep III Ips 48/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.09.2009dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - denarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - delno zavrženje revizijeTožnik ni pojasnil, kako naj bi se bilo toženkino plačilo razporedilo med njegove terjatve do nje, niti ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi bilo o tem mogoče sklepati (gre zlasti za dejstva, od katerih je odvisno vračunavanje izpolnitve; lahko bi šlo tudi za dejstva, povezana s pobotom). Da torej ni znano, katera terjatev je bila že po samem tožbenem zatrjevanju plačana in katera ne (kar se sicer v prvi vrsti tiče sklepčnosti tožbe), ima usodne posledice za dovoljenost revizije. Ob upoštevanju, da se vrednost tožnikovih zahtevkov presoja ločeno, opisane pomanjkljivosti namreč onemogočajo sklepanje, da katerikoli od navedenih zahtevkov presega revizijski prag, izpod katerega ni pravice do revizije.
Sklep III Ips 9/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.09.2009prepozna revizija - revizija vložena pri napačnem sodišču - predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - prehodne določbe ZPP-D - zavrženje revizijeRevizija je k sodišču prve stopnje, kot pristojnemu za vložitev revizije, prispela po izteku tridesetdnevnega roka. Ker niso podani pogoji za izjemo iz sedmega odstavka 112. člena ZPP, je ni mogoče šteti za pravočasno. V gospodarskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 20.864,63 EUR.
Sklep III Ips 43/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.09.2009dovoljenost revizije - predlog za dopustitev revizije - prehodne določbe ZPP-D - vloga, ki po vsebini predstavlja revizijo - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizijeKer vrednost spornega predmeta ne presega mejne vrednosti, vloga tožeče stranke, ki po vsebini predstavlja revizijo, ni dovoljena.
Sklep III Ips 95/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.09.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizijeKer se spor nanaša na pravno razmerje, ki je nastalo med tožečo stranko kot samostojno podjetnico in toženo stranko, ki je gospodarska družba, se zanj uporabljajo pravila, ki veljajo v gospodarskih sporih (prva točka prvega odstavka 481. člena ZPP).
Sklep III Ips 32/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.09.2009dopustitev revizije - sodišče pristojno za vložitev revizije - prepozna revizija - revizija vložena pri napačnem sodišču - prehodne določbe ZPP-D - zavrženje revizijeRevizija je k sodišču prve stopnje, kot pristojnemu za vložitev revizije, prispela po izteku tridesetdnevnega roka. Ker niso podani pogoji za izjemo iz sedmega odstavka 112. člena ZPP, je ni mogoče šteti za pravočasno
Sodba III Ips 160/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.09.2009najemna pogodba - zastaranje zahtevka za povračilo vlaganj v najeti poslovni prostor - neupravičena pridobitevKer sta se stranki z najemno pogodbo dogovorili o najemnikovi pravici do povračila vlaganj, pogodbena podlaga v predmetnem gospodarskem sporu izključuje uporabo pravil o neupravičeni pridobitvi.
Sklep III Ips 77/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.09.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dovolitev revizijeKer vrednost zahtevkov ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena.
Sklep III Ips 187/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek27.10.2009dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - določenost tožbenega zahtevka - generični (denarni) tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeDovoljenost revizije in vrednost spornega predmeta.
Sklep III Ips 167/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.10.2009dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga tožbenih zahtevkov - pravni interes - razveljavitev arbitražne odločbe - zavrženje revizijeKer tožeča stranka s tožbo zahteva, naj sodišče toženi stranki naloži sklenitev dveh pogodb za različno obdobje, imata (premoženjska) tožbena zahtevka različno dejansko podlago. Revizijskih trditev o obstoju pravnega interesa ni mogoče presojati z gledišča morebitne (pretekle) abstraktne možnosti tožeče stranke, da bi v primeru zanjo ugodnih arbitražnih odločb sama s toženo stranko sklenila pogodbi o izvajanju določenih zdravstvenih storitev. Presoja o obstoju pravnega interesa namreč vselej temelji na odgovoru na vprašanje, v čem je konkretna pravna korist tožeče stranke za uveljavljeno pravno varstvo.
Sodba III Ips 127/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.04.2010oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - pravno priznana škoda - izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika - rok za izpodbojno tožbo - prekluzivni rok - unovčenje menice za nezapadlo terjatevOdškodninski zahtevek in zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj se razlikujeta po vsebini in po podlagah – ter se med seboj ne izključujeta. Po začetku stečajnega postopka, ko ima očitno protipravno dejanje enega od upnikov – v tem primeru tožene stranke – očitno za posledico oškodovanje upnikov, škode na premoženju tožeče stranke ni mogoče več razločiti od prikrajšanja stečajne mase, kajti premoženje stečajnega dolžnika je stečajna masa.
Sodba III Ips 129/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.04.2010odkup neplačanih terjatev iz poslov z Irakom - dokazovanje upravičenosti do terjatev - izjava končnega dolžnika o obstoju terjatev - komisijsko razmerjePri obravnavanih poslih, ko »je s končnim tujim kupcem – M. v svojem imenu in za račun tožeče stranke pogodbeno razmerje sklenila ZDPR«, je šlo za komisijsko razmerje kot izvedeno obliko mandatnega razmerja. ZDPR je namreč nasproti drugim nastopala v svojem imenu in na račun organizacij združenega dela – proizvajalk proizvodov s posebnim namenom. Zato je tožeča stranka dejansko imela terjatev do ZDPR, s katero je bila v pravnem razmerju, vendar pa le v obsegu terjatev, ki si jih je ZDPR pridobila nasproti tretjemu („končnemu tujemu kupcu – M.“), s katerim je opravila posle za organizacijo združenega dela – proizvajalko proizvodov s posebnim namenom.
Sklep III Ips 32/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.04.2010stečajni postopek - odstop od pogodbe - status terjatve upnika zaradi odstopa stečajnega upravitelja od pogodbe - uveljavljanje terjatveO plačilu terjatev v stečajnem postopku odloča stečajni senat. Praviloma je to s sklepom o glavni razdelitvi, lahko pa, predvsem če gre za privilegirane terjatve, tudi s posebnim sklepom. Pravno varstvo zoper sklepe stečajnega senata je zagotovljeno s pritožbo. Sprožanje posebnega, vzporednega postopka glede odločanja o statusu (načinu plačila) takšnih terjatev zaradi posebne, zgoraj opisane ureditve, ni dopustno.
Sodba III Ips 183/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev pobotnega ugovora - trditvena podlaga - nepopolna vlogaUgotovitve pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni ponudila ustrezne trditvene podlage in ponudila dokazov, same po sebi ni mogoče kvalificirati kot očitek, da sodišče sploh ni moglo presojati utemeljenosti pobotnega ugovora, ker bi zahtevka sploh ne bilo mogoče individualizirati in ga ločiti od drugih morebitnih zahtevkov. Revidentka je svoj pobotni ugovor substancirala tako, da je bilo uveljavljeno podlago zahtevka mogoče ločiti od drugih dejanskih podlag in tudi nobenega dvoma ni, na kateri življenjski dogodek revidentka veže nastanek svojega domnevnega zahtevka. S tem, ko revidentke ni pozvalo, naj svoj pobotni ugovor dopolni oziroma popravi, sodišče torej ni kršilo določb pravdnega postopka.
Sklep III DoR 5/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.05.2010dovoljenost revizije v sporu majhne vrednosti - zavrženje predloga za dopustitev revizijeV sporih majhne vrednosti revizija ni dovoljena, kar pomeni, da je tudi Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
Sodba III Ips 58/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010razlaga pogodbe - identiteta tožbenega zahtevka - družbena pogodba - prenehanje delovnega razmerja družbenika - pravica do odkupa poslovnih deleževZahtevek tožeče stranke, s katerim zahteva odkup poslovnih deležev na podlagi vrednosti iz bilance stanja za leto 2002, ni utemeljen, saj je bila v času prenehanja delovnega razmerja „zadnja bilanca stanja“ tista iz leta 1997. Ta opredelitev je odločilnega pomena za identiteto tožbenega zahtevka.
Sodba III Ips 90/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.01.2010izključitev družbenika - oškodovanje družbeTožeča stranka se na domnevno škodljivo ravnanje drugega toženca ne bi smela odzvati z dodatnim oškodovanjem družbe. Zaradi napačnega ravnanja drugega družbenika se ne more razbremeniti svoje odgovornosti.
Sklep in sodba III Ips 5/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010revizija - pravni interes za revizijo - izbris stranke iz sodnega registra - razveljavitev prodajne pogodbe - solastnina - predkupna pravica - izbrisna tožba - tožbeni zahtevek - dvakratna (zaporedna) prodaja nepremičninePo določbi prvega odstavka 512. člena OZ ima tožnica kot prizadeta predkupna upravičenka pravico zahtevati, da se prodajna pogodba razveljavi, vendar pa mora hkrati zahtevati, da se stvar pod enakimi pogoji proda njej. Zato je tožnica poleg zahtevka na razveljavitev prodajnih pogodb (v obravnavani zadevi je šlo za dvakratno, zaporedno prodajo, zato je izpodbojno tožbo pravilno vložila proti vsem strankam obeh prodajnih pogodb, katerih razveljavitev je uveljavljala) postavila tudi zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji. Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen le, če poleg zahtevka na razveljavitev prodajne pogodbe vsebuje tudi zahtevek, da prodajalka iz razveljavljene pogodbe sklene novo prodajno pogodbo s prizadeto predkupno upravičenko (pod enakimi pogoji, kot so bili dogovorjeni v razveljavljeni pogodbi). Ker pa je v obravnavani zadevi šlo za dvakratno (zaporedno) prodajo, je treba odgovoriti na vprašanje, katera od toženk...
Sodba III Ips 157/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.07.2010pogodba o delu - razdrtje pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - obveznost naročnika - plačilo prevzemniku posla - trditveno in dokazno bremeVprašanje dokaznega bremena glede odtegljajev po 629. členu ZOR je Vrhovno sodišče osredotočeno obravnavalo v zadevi III Ips 151/2006 z dne 24. 4. 2007. V tistem primeru je odločilo, da je bilo na tožeči stranki (prevzemniku) trditveno in dokazno breme glede odtegljajev. To pa zato, ker je tožena stranka – četudi zelo splošno – ugovarjala zahtevku ravno na tej podlagi. Potem, ko je tožena stranka podala (takšen) ugovor, je bila šele tožeča stranka dolžna postaviti konkretne trditve, s katerimi bi utemeljevala, da podlag za takšne odtegljaje ni bilo. V spornem primeru pa tožena stranka ni postavila ugovorov, ki bi trditveno in dokazno breme premaknili na tožečo stranko. Ugovori, da ne dolguje nič, ker je bila pogodba razdrta po krivdi tožeče stranke, ob tem, ko je tožeča stranka izrecno uveljavljala tudi podlago po 629. členu ZOR, pred tožečo stranko niso postavili zahteve, da posebej utemeljuje in dokazuje, da ni podlag za odtegljaje po 629. členu ZOR.
Sodba III Ips 232/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek26.10.2010zamudne obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - zahteva za varstvo zakonitosti - pravilo ne ultra alterum tantumUpoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča Up-33/05 z dne 6. 3. 2008, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za pripadajoče zamudne obresti v delu, v katerem presega 4.122,96 EUR.
Sodba III Ips 135/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.10.2010pogodbena odškodninska odgovornost - učinki pogodbe - sklenitev pogodbe - konkludentna izjava volje - razpravno načeloČe obstoj (določene) pogodbe ni zatrjevan (in ne gre za situacijo iz drugega odstavka 7. člena ZPP), sodišče ne ugotavlja, ali je bila morda volja za sklenitev pogodbe izjavljena konkludentno, ker se mora sodišče (praviloma) v dokaznem postopku omejiti na zatrjevana dejstva (prim. prvi odstavek 7. člena ZPP).

Izberi vse|Izvozi izbrane