Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8457cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba U 6/2020-29Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.10.2020imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - tožba zoper predlog sodnega sveta - zakonitost postopka izbire - izločitev člana Sodnega sveta - odklonitveni razlog za izločitev - nepristranskost odločanja - videz nepristranskosti - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - diskrecijska pravica - polje proste presoje - kriteriji za izbiro - zavrnitev tožbeKer razlog za izločitev ni v odnosu med tožnico in članico, temveč med tožničino protikandidatko in članico, tožnica predloga za izločitev, ki bi se nanašal na slednji, ni mogla uveljavljati prej, preden je prejela izpodbijano odločitev, iz katere je prvič (uradno) izvedela, kdo je njena protikandidatka.Izločitev člana Sodnega sveta v okviru izločitvenega razloga iz druge alineje drugega odstavka 30. člena ZSSve je na mestu, kadar odnos med članom Sodnega sveta in kandidatom (pozitivno ali negativno) odstopa od običajnih odnosov med sodnicami in sodniki. Utemeljitev izbire najboljšega kandidata od Sodnega sveta ne terja, da opravi primerjavo med vsemi kandidati, saj kandidati, ki sodelujejo v izbirnem postopku, zasledujejo vsak svoj interes in se vsak zase in s sebi lastnimi značilnostmi potegujejo za isto sodniško mesto - postopek izbire kandidata za mesto sodnika tudi nima narave spora med kandidati za sodniško mesto. Odločanje o izbiri kandidata tudi ni odločanje...
VSRS Sklep X DoR 125/2020-6Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.09.2020predlog za dopustitev revizije - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - zloraba pravice - namen zakona - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakseRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je upravni organ v postopku odobritve pravnega posla v okviru določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) pristojen za odločanje tudi o tem, ali se s prodajo dosega namen ZKZ.
VSRS Sklep I Up 79/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.09.2020popravljanje pomot v odločbi - poprava naziva - tožba zoper sklep o popravi pomote - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - statusno preoblikovanje - oddelitev - univerzalno pravno nasledstvo družbe - sprememba stranke v postopku - poseg v pravni položaj - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - pravica do sodnega varstva - zmotna uporaba materialnega prava - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - začetek teka roka - pravica do udeležbe v postopku - kršitev pravil postopka - ugoditev pritožbiS spremembo določitve stranke, na katero se nanaša zavrnilni sklep, je tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP. Zato ima pritožnik prav, da je s popravnim sklepom (v povezavi z zavrnilnim sklepom) na novo odločila (tudi) o njegovem pravnem položaju in mu je zaradi tega treba zagotoviti tudi sodno varstvo. S tem, ko je tožena stranka izdala zavrnilni sklep, ki se je v celoti glasil na drugo pravno osebo (in ne na pritožnika), je torej pritožniku vzela pravico do udeležbe v končanem upravnem postopku. Zato je treba pritožniku za uveljavljanje takšne kršitve zagotoviti sodno varstvo, ki pa ne more biti učinkovito, če bi rok za vložitev tožbe začel teči (in bi se iztekel) še preden bi se pritožnik lahko seznanil z vsebino zavrnilnega sklepa. Šele tedaj bi se namreč lahko sploh seznanil z navedeno kršitvijo pravice do udeležbe in bi jo lahko uveljavljal v upravnem sporu. Glede na navedeno...
VSRS Sklep I Up 129/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.09.2020mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbeSamovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Tudi v tem primeru tožnikovo ravnanje kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
VSRS Sklep X DoR 229/2020-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.09.2020predlog za dopustitev revizije - dohodnina - davek od dobička iz kapitala - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - razveljavitev pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - zahteva za vračilo plačane dohodnine - pravnomočnost odmerne odločbe - vračilo davka - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakseRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v zvezi z zahtevkom za vračilo plačane dohodnine od dobička iz kapitala iz razloga, ker je po pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala odpadla pravna podlaga za njeno izdajo z učinkom za nazaj (ex tunc), pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo zgolj na določila ZDavP-2 ali pa bi moralo analogno uporabiti pravila vračanja za primer naknadno odpadle pravne podlage za plačilo.
VSRS Sodba X Ips 13/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.09.2020dopuščena revizija - mednarodna in subsidiarna zaščita - že priznan status subsidiarne zaščite - status begunca - odprava odločbe - ponovljeni postopek - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - delna odločba - enoten postopek - enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite - oblikovanje izreka - učinkovito pravno sredstvo - spor polne jurisdikcije - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega pravaCelovita in de novo presoja zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu mora biti omejena zgolj na presojo tega, kar tožnik zahteva po vsebini, ne glede na to, ali je vložil tožbo v sporu polne jurisdikcije, izpodbojno tožbo ali kakšno od drugih oblik tožbe, če so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji. Tako v primeru spora, kot je obravnavani, odločanje o zakonitosti priznanja subsidiarne zaščite ni niti predmet tožbenega zahtevka po vsebini niti odločanja sodišča v upravnem sporu, saj tega tožnik ne izpodbija. Odločba, s katero je bila tožniku priznana mednarodna zaščita v obliki subsidiarne zaščite, se lahko v upravnem sporu, v katerem se s tožbo izpodbija taka odločba zato, ker mu ni bil priznan status begunca, spremeni oziroma odpravi le, če je tožba utemeljena iz razlogov, ki se nanašajo na zavrnitev podelitve statusa begunca. Sicer je treba tožbo zavrniti kot neutemeljeno. Ne iz ZMZ-1 ne iz Procesne direktive II ne izhaja niti obveznost niti pooblastilo...
VSRS Sodba I Ips 45226/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.09.2020kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - določnost - namen prodaje - nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - zakonitost odredbe - anonimni virV obravnavanem opisu dejanja so ob očitanem gojenju konoplje navedene tudi okoliščine na podlagi katerih je mogoče sklepati, da gojenje, sicer relativno majhnega števila sadik konoplje, pomeni proizvodnjo, torej da se obsojenec ukvarja z gojenjem konoplje, ki je namenjena širšemu krogu uporabnikov. Opisano je, da je obsojenec poleg tega, da je v rastlinjaku na dvorišču hiše gojil 9 sadik konoplje, zaradi prodaje hranil posušene rastlinske dele konoplje v teži 1.056,34 g. Iz kazenskopravnega očitka je razvidna relativno velika količina konoplje, ki presega lastne potrebe. Opis dejanja v obravnavani zadevi zato izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1.
VSRS Sodba I Ips 59275/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.09.2020organiziranje denarnih verig - zakonski znaki kaznivega dejanja - piramidni sistem pospeševanja prodaje - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznih predlogovV izreku sodbe so konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 212. člena KZ-1, saj se obsojencu očita, da je organiziral in izvajal denarno verigo z vsemi značilnostmi piramidnega sistema, ki je udeležence spodbujal k pridobivanju novih članov, edini denarni priliv v igro pa so predstavljali vplačani (darovani) gotovinski zneski udeležencev, ki so lahko po vključitvi v igro pričakovali plačilo denarnih zneskov od ostalih udeležencev, ki bi se za njimi vključili v posamezno shemo igre. Vsa denarna vplačila udeležencev je prevzemal obsojenec, ki si je na ta način z zavajanjem oškodovancev (obljubami visokih zaslužkov z majhnimi vložki) pridobil 85.500 EUR, kar je velika premoženjska korist.
VSRS Sodba I Ips 10657/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek03.09.2020kaznivo dejanje izsiljevanja - zakonski znaki - protipravna premoženjska korist - resna grožnja - kaznivo dejanje samovoljnostiRes je, da je obsojenec grozil tudi s pravnimi posledicami neizpolnitve pogodbe, vendar je zahteval izplačilo višjih zneskov od dogovorjenih in s tem zasledoval plačilo protipravne premoženjske koristi celo v okoliščinah, ko je bil oškodovanec v finančni stiski. Ta se je prav zaradi visokih zneskov, ki jih je od oškodovanca neutemeljeno zahteval obsojenec, nedvomno še poglobila in zmanjšala njegovo zmožnost vračila, dogovorjenega dolga. Grožnje pa je obsojenec izrekel ravno zaradi zasledovanja pridobitve protipravne premoženjske koristi. Grožnje v primeru, če oškodovanec ne bo izplačal zneskov po fiktivnih računih, kot so, da bo že videl s kom ima opraviti, da ga ima v pesti, da bo končal kot klošar in da bo moral plačati, če ne želi ostati brez stanovanja, pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomenijo resno grožnjo, kot element obravnavanega kaznivega dejanja. Posledica s katero je obsojenec grozil oškodovancu ni samo neugodna, temveč je tudi protipravna....
VSRS Sodba I Ips 54527/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek03.09.2020eno kaznivo dejanje - trajajoče kaznivo dejanje - izvršitvena ravnanja - nadaljevano kaznivo dejanje - realni stek - naklep - dokončano kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregonaVrhovno sodišče je že v sodbi I Ips 47032/2010 z dne 10. 1. 2013 zavzelo stališče, da mora sodišče pri odločanju o pravni opredelitvi v primeru storitve več istih ali istovrstnih dejanj s strani istega storilca v določenem časovnem obdobju, izhajati iz ugotovljenih okoliščin konkretnega primera. V takšnem primeru gre lahko za eno kaznivo dejanje, sestavljeno iz več dejanj, ki vsako zase nimajo samostojnosti, več (samostojnih) kaznivih dejanj, združenih v eno nadaljevano kaznivo dejanje, ali pa za več samostojnih kaznivih dejanj v realnem steku. Iz navedene sodbe Vrhovnega sodišča je torej razvidno stališče, da je uporaba inštituta nadaljevanega kaznivega dejanja na podlagi določbe 54. člena KZ-1 subsidiarne narave. V poštev pride v primeru storitve dveh ali več istih ali istovrstnih premoženjskih kaznivih dejanj, kadar ni mogoča pravna opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje, vendar pa glede na kraj, način ali druge dane okoliščine dejanja pomenijo...
VSRS Sodba I Ips 39662/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.08.2020prikriti preiskovalni ukrepi - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - izzivanje kriminalne dejavnosti - nepristranskost sodnika - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika - zavrženje zahteve - pravica do učinkovite obrambe - očitno neutemeljena zahtevaPo presoji Vrhovnega sodišča glede na vse okoliščine konkretnega primera zahteva za izločitev sodnika ni bila podana prepozno. Narok za glavno obravnavo je bil namreč razpisan le nekaj dni po vpogledu obsojenčevega zagovornika v spis, pri čemer gre pri zahtevi za izločitev sodnika za tako pomembno procesno dejanje, ki zahteva posvet zagovornika s stranko in zato tudi čas za pripravo obrambe. Zakonsko zahtevo iz drugega odstavka 42. člena ZKP, da mora stranka zahtevo za izločitev zahtevati takoj, ko zanjo izve, pa je potrebno razlagati ob upoštevanju vsebine zadeve, okoliščin konkretnega primera in upoštevajoč druge procesne pravice strank postopka.
VSRS Sodba IV Ips 9/2020Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.07.2020pravica do zagovornika - pravica do svobodne izbire zagovornika - tuj odvetnik - zastopanje po tuji odvetniški družbi - dovoljenost pravnih sredstev - pravica do pravnega sredstvaOdvetnik iz druge države članice, ki ni vpisan v imenik odvetnikov, sme v skladu z določbo 34.d člena ZOdv v Republiki Sloveniji opravljati odvetniške storitve, ki sodijo v okvir odvetniškega poklica ob pogoju iz drugega odstavka 34.c člena ZOdv, to je, da mora sodelovati z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“. Vpis v imenik odvetnikov zakon zahteva le v primeru, če želi odvetnik iz druge države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji opravljati odvetniški poklic.
VSRS Sodba I Ips 22602/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.09.2020dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanost pravnih sredstev - materialna izčrpanost pravnih sredstev - primernost kazenske sankcijeV obravnavani kazenski zadevi se je obsojenčev položaj z odločitvijo višjega sodišča bistveno poslabšal in sicer glede izvršitve zaporne kazni, saj je to sodišče ocenilo, da glede na vse obteževalne okoliščine tudi ob upoštevanju olajševalnih okoliščin ni mogoče zaključiti, da bi bila upravičena nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist, ter da je zato edino primerna izvršitev petmesečne zaporne kazni v zavodu za prestajanje kazni zapora. Ker se glede te okoliščine, oziroma glede načina izvršitve kazni, zagovornica ni mogla pritožiti, je Vrhovno sodišče vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti vsebinsko obravnavalo.
VSRS Sklep X DoR 207/2019-4Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.09.2020predlog za dopustitev revizije - davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - prepozno plačilo - obračun obresti - obrestna mera - sprememba davčne zakonodaje - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakseRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je razlaga tretjega odstavka 71. člena ZDavP-2J, po kateri ta velja tudi za materialne določbe zakona (med drugim tudi za določbe o višini obrestne mere obresti iz 95. člena ZDavP-2), skladna z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS in prepovedjo povratne veljave zakonov iz 155. člena Ustave RS? 2. Ali se spremenjena (višja) obrestna mera obresti iz 95. člena ZDavP-2 lahko uporabi tudi v postopkih, za katere velja tretji odstavek 71. člena ZDavP-2, čeprav je davčni zavezanec svoje davčne obveznosti po odmerni odločbi, ki je bila odpravljena na podlagi pravnih sredstev, vloženih pred uveljavitvijo ZDavP-2J, v celoti izpolnil že pred uveljavitvijo ZDavP-2J?
Sodba III Ips 84/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.04.2011zakupna (najemna) pogodba - najem poslovnih prostorov - obveznosti najemnika - obveznosti najemodajalca - stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja - razlaga pogodbe - razlaga spornih določil - nejasna določila pogodbeTako kot določbe ZOR o zakupu, imajo tudi določbe ZPSPP o pravicah in obveznostih iz najemnega razmerja v načelu dispozitivno naravo. V skladu s 14. členom ZPSPP je stroške vzdrževanja poslovnega prostora, ki so potrebni za namensko uporabo prostora, le ob odsotnosti drugačnega dogovora dolžan kriti najemodajalec. V skladu s svobodo urejanja obligacijskih razmerij in dispozitivno naravo konkretne zakonske določbe se tako lahko pogodbeni stranki dogovorita, da te stroške krije najemnik. Ker revidentka ni zatrjevala, zakaj naj bi bila določba 10. člena Pogodbe nejasna, tudi razlagalno pravilo iz 100. člena ZOR ni uporabljivo.
VSRS Sklep III DoR 94/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.09.2020predlog za dopustitev revizije - epidemija - interventni ukrepi - tek rokov - neplačana taksa - umik predlogaOb upoštevanju 67. člena ZIUOOPE so v letu 2020 sodne počitnice določene le za čas od 1. do 15. avgusta, le za čas sodnih počitnic pa je v skladu z drugim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih izključen tek procesnih rokov.
VSRS Sklep I R 122/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - odškodninska odgovornost sodnika - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predloguNi primerno, da bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja svojega kolega, saj bi to lahko - zlasti pri nasprotni stranki - vzbudilo vtis pristranskosti sodišča.
VSRS Sodba I Ips 44091/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.07.2020dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - izločitev sodnika - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - sodba praksa ESČP - ustavnosodna praksa - zavrnitev priznanja krivde - glavna obravnava - nedovoljeni dokazi - izostanek pravnega pouka - privilegij zoper samoobtožbo - hišna preiskava - zapisnik o hišni preiskavi - odredba za hišno preiskavo - rok za izvedbo - zaseg predmeta - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znakiSodnikov sprejem priznanja krivde katerega od soobdolženih sam po sebi ne predstavlja razloga za njegovo izločitev v poznejšem postopku zoper obdolžence, ki krivde niso priznali. Sodnik o krivdi in kazenski sankciji odloča za vsakega obdolženca posebej, pri tem pa glavni obravnavi na podlagi presoje vseh dokazov v skladu s 355. členom ZKP znova odloča o krivdi tistega soobdolženca, ki krivde na predobravnavnem naroku ni priznal. Glede vsebine zgodnejših sodb, ki so bile ob sodelovanju istega sodnika izdane zoper druge soobdolžence, je slovenska (ustavno)sodna praksa že sprejela stališče, da je objektivni vidik sodnikove nepristranskosti kršen takrat, ko zgodnejša sodba zoper soobdolženca vsebuje presojo konkretnih ravnanj obdolženca, o katerih je sodišče odločalo v poznejšem postopku zoper njega. Po stališču Vrhovnega sodišča dvoma v nepristranskost razpravljajoče sodnice ne more vzbuditi niti okoliščina, da je sodnica pred sprejemom sporazumov o priznanju...
VSRS Sklep II DoR 269/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.08.2020dopuščena revizija - veljavnost dogovora - obrazloženost sodne odločbe - trditveno in dokazno bremeRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali sodba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi, - na kateri pravdni stranki je trditveno in dokazno breme glede vsebine in veljavnosti dogovora o investiranju.
VSRS Sklep II DoR 266/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.09.2020dopuščena revizija - povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - porod - dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravila stroke - zahteva za izločitev izvedenca - izločitev dela izvedenskega mnenja iz spisa - pritožbena novotaRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za postavitev novega izvedenca ginekološke in porodniške stroke, - ali je bilo postopanje sodišč nižjih stopenj v zvezi z zahtevo po izločitvi sodnega izvedenca in dokaznim predlogom po postavitvi sodnega izvedenca pediatra v konkretnem primeru pravilno in zakonito, - ali je zakonito in pravilno, da se na podlagi 247. člena ZPP izloči le en del izvedenskega mnenja, ne pa celotno mnenje.

Izberi vse|Izvozi izbrane