Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8112cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep III Ips 9/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.07.2009arbitražna odločba - izpodbijanje arbitražne odločbe - pravica do sodnega varstvaKer ZPP v 476. členu ne opredeljuje vsebine arbitražne odločbe, ki sme biti (le) v okviru razlogov iz 477. člena ZPP predmet preizkusa pred rednimi sodišči, lahko iz prvega odstavka 475. člena ZPP izpeljemo pravilo, da je predmet takšnega omejenega sodnega preizkusa vsaka arbitražna odločba, ki je po učinkih izenačena s pravnomočno sodbo.
Sklep III Ips 205/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.07.2009dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - zavrženje revizijeKer zahtevka temeljita na različnih (dejanskih in pravnih) podlagah in ker tudi sicer nista povezana tako, da bi eden predstavljal pravno logično izpeljavo drugega, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega od njiju posebej.
Sklep III Ips 244/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.06.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka - zavrženje revizijeKer se oblikovalni in dajatveni zahtevek tožeče stranke nanašata na nepremičnino, se kot vrednost spornega predmeta šteje tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Sodba III Ips 100/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.04.2010razlaga pogodb - pogodbena volja strank - pravna in dejanska vprašanjaV skladu z drugim odstavkom 99. člena ZOR se pri razlagi spornih določb ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določbo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu. Kakšna je bila resnična volja strank ob sklepanju pogodbe, je dejansko vprašanje. Zatrjevana napačna ugotovitev te volje zato ne more pomeniti zmotne uporabe materialnega prava.
Sodba III Ips 142/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.04.2010bančni depozit - zavarovanje s sredstvi na bančnem depozitu - pooblastilo - neupoštevanje prepoznih navedb - dokazovanje - dokazno pomembna in odločilna dejstva - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavoSodišče druge stopnje utemeljeno ni sprejelo „opravičila nekrivde tožene stranke za nepravočasno podan ugovor, češ da sta ji šele predložitev Dodatka št. 5 s strani tožeče stranke in vpogled v kazenski spis omogočila ugovor, da gre pri vseh dodatkih k depozitni pogodbi za predrugačene listine. Tudi če je tožena stranka šele naknadno zvedela za to okoliščino, pa to še ne pomeni, da višini tožbenega zahtevka ni mogla konkretizirano ugovarjati že prej. Tožena stranka je bila namreč po depozitni pogodbi zavezanka za vračilo depozita in bi že kot skrbna dolžnica, kaj šele kot banka, ... vsak trenutek morala vedeti, koliko depozitnih sredstev in kdaj jih je tožeča stranka pri njej položila ter koliko znaša njen dolg“. Čeprav se zdi, da stranke že pojmovno ni mogoče kriviti za pozno komentiranje dokazil nasprotne stranke, če so bila že ta predložena pozno, pa je treba upoštevati, da se tudi v takšnem primeru verodostojnost dokazil problematizira...
Sklep III Ips 43/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.07.2009brezplačna pravna pomoč - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - pooblastilo za izvajanje pomočiNi namen ZBPP-UPB1 opredeljevati posebna pravila procesnega prava, ki bi veljala (le) za upravičence do brezplačne pravne pomoči. Postopek postavitve odvetnika in odločba, ki jo je izdalo sodišče (prvi in drugi odstavek 30. člena in prvi odstavek 31. člena ZBPP-UPB1), sta izključevala možnost presoje, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nadomešča pooblastilo stranke. Za pooblastilo iz prvega odstavka 97. člena ZPP je namreč značilno, da gre za procesno dejanje stranke, za obličen pravni posel, ki pooblaščenca upravičuje za zastopanje stranke v civilnem postopku.
Sklep III Ips 229/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.10.2009prokura - procesna upravičenja prokurista - podelitev pooblastila odvetniku za zastopanje - naknadna odobritev procesnih dejanj - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaProkura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku kot za zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.
Sodba in sklep III Ips 104/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.06.2009najemna pogodba - veljavnost pogodbe - namen pogodbe - plačilo najemnine - pravna podlaga za nastanek obveznosti - vsebina obveznosti - nadomestna izpolnitev - dolžnosti izpolnitve obveznosti - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijePo prvem odstavku 307. člena ZOR je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti, zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Tako v ZOR ni podlage za stališče, da je bila obveznost tožeče stranke, da fizično loči prostore in preseli stroje, izpolnjena s prepustitvijo teh prostorov v brezplačno uporabo toženi stranki. Le če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar se mu dolguje, obveznost preneha z nadomestno izpolnitvijo (prvi odstavek 308. člena ZOR).
Sklep III Ips 23/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.04.2010pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - veljavnost potrdila o pravnomočnosti - pravica do pravnega sredstva - napaka pri vročanju sodnega pisanjaPri presoji dopustnosti zavrženja pritožbe, ki temelji na domnevno nevestnem pritožnikovem ravnanju, je treba upoštevati, da je bila revidentu s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave. Stranka ne more nositi tako hudih posledic napake sodišča pri vročanju, četudi bi jih bila z vestnim ravnanjem morda lahko omilila ali preprečila. Odločitev o pravočasnosti pritožbe zoper sodbo in odločitev o potrdilu o njeni pravnomočnosti predstavljata nedeljivo celoto: če je vložena pritožba pravočasna (in izpolnjuje druge procesne predpostavke, kar v tem primeru ni sporno), potrdilo o pravnomočnosti ne more ostati veljavi.
Sodba III Ips 22/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.07.2009izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - predkupna pravica - izpodbijanje sklepov skupščine - aktivna legitimacijaKer tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevala družbenikovo pravico do izpodbijanja sklepov skupščine za primer, če na skupščini ni bil navzoč (prim. prvi odstavek 366. člena v zvezi s 456. členom ZGD), je pravilna presoja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine I. d.o.o. o zmanjšanju osnovnega kapitala. Pojem izstopa družbenika iz prvega odstavka 437. člena ZGD je odprt. Revizijsko sodišče zato ni našlo razlogov, ki bi v konkretnem primeru, v katerem je skupščina sprejela sklep o izstopu družbenika, izključevali uporabo prvega odstavka 437. člena ZGD in s tem pravilnost presoje o prenehanju poslovnega deleža drugega toženca.
Sklep III Ips 58/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.06.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - postranske terjatve - zavrženje revizijePri določitvi vrednosti spornega predmeta se upošteva le vrednost glavnega zahtevka ne pa tudi vrednost obresti.
Sklep III Ips 13/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.07.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski sporKer vrednost spornega predmeta ni presegala mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija, ki jo je tožena stranka vložila zoper sodbo sodišča druge stopnje, ni dovoljena.
Sodba III Ips 34/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.03.2010regresni zahtevek - delež posameznega solidarno odgovornega odškodovalca v škodi - specializirani prevoznik - odgovornost šole - šolski izlet - teža krivde in teža posledic - železniška nesreča - zastaranjeRegresno upravičenje po 208. členu ZOR ne izvira iz plačila tuje odškodninske obveznosti, temveč iz plačila lastne odškodninske obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta zato za presojo o ugovoru zastaranja pravilno uporabili 371. člen ZOR. Neposredni vzrok za poškodbo je bil udarec oškodovanca v okenski okvir z glavo ob umikanju v notranjost vlaka. Ta oškodovančeva reakcija je bila izzvana z nevarno situacijo, v kateri se je znašel, ko ga je oplazil predmet, ki je stal ob progi, očitno na razdalji, ki je omogočala stik potnika s premikajočo vlakovno kompozicijo. Sunkovito umikanje oškodovanca v notranjost vlaka je tako posledica nevarnosti, ki izvira iz značilnosti železniškega prometa, sam škodni dogodek pa je zato železniška nesreča. Delavke tožene stranke so bile enako kot oškodovanec (le) potnice na vlaku, tožeča stranka pa je (bila) specializirani prevoznik. Le slednji so bile kot prevoznici poznane (ali pa bi ji morale biti poznane) vse razsežnosti...
Sklep III Ips 20/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.04.2009dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o zavrnitvi predloga za nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika pravdne strankeZ izpodbijanim sklepom je odločeno (le) o možnosti nadaljevanja postopka proti zatrjevanemu pravnemu nasledniku druge toženke. Izpodbijani sklep zato ne posega niti v možnost tožeče stranke, da svoje pravice uveljavlja proti zatrjevanemu pravnemu nasledniku v samostojnem pravdnem postopku, niti v samo nadaljevanje obravnavanega gospodarskega spora proti drugi toženki. Zato izpodbijani sklep po vsebini ne sodi med sklepe, s katerimi bi bil postopek pravnomočno končan.
Sklep III Ips 29/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zahtevki z različno dejansko in pravno podlago - zavrženje revizijeZaradi različne dejanske in pravne podlage posameznih tožbenih zahtevkov je pri presoji dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
Sklep III Ips 194/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.04.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - postranske terjatve - kapitalizirane obresti - zavrženje revizijeKot vrednost spornega predmeta se upošteva le vrednost glavnice, ne pa tudi vrednost obresti, pa čeprav kapitaliziranih. Uveljavljajo se namreč skupaj z glavnico, zaradi česar niso glavni zahtevek in po zgoraj navedenem 39. členu ZPP ne vplivajo na določitev vrednosti spornega predmeta.
Sodba III Ips 122/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona - davek od dobička iz dejavnosti - ocena izgubljenega dobička - načela odškodninskega prava - dolžnost zmanjševanja škode - zmanjšanje odškodnine - uporaba OZ-AUpoštevaje presojo Ustavnega sodišča, da 3. člen OZ-A ni v neskladju z Ustavo in da je treba v tovrstnih primerih upoštevati splošno ustavno prepoved retroaktivnosti zakonov, revizijsko sodišče ne more sprejeti argumentov tožeče stranke, da ji po uveljavitvi OZ-A znova pripadajo od prisojene, a še ne plačane odškodnine zamudne obresti, ne glede na to, da so 1. 1. 2002 prenehale teči zaradi takrat uveljavljene prepovedi teka zamudnih obresti ultra alterum tantum. Ni pravilno stališče, po katerem bi v okviru presoje o oceni izgubljenega dobička (prim. tretji odstavek 189. člena ZOR), ki ga mora plačati odškodninsko odgovorna oseba, davek od dobička iz dejavnosti upoštevali tako, da bi ga prišteli ocenjenemu izgubljenemu dobičku in na ta način s plačilom tega davka obremenili odškodninsko odgovorno osebo. Opustitev dolžnosti zmanjševanja škode je razlog za zmanjšanje odškodnine. Oškodovanec nima pravice čakati, ko vidi, da se škoda veča. V konkretnem...
Sklep III Ips 238/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.06.2009dovoljenost revizije - nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeNa dovoljenost revizije ne vpliva dejstvo, da revizijska vrednost presega seštevek vrednosti spornih predmetov glede pravnomočnih odločitev o zahtevkih iz tožbe in nasprotne tožbe. Skupno obravnavanje združenih gospodarskih sporov po tožbi in nasprotni tožbi namreč ne pomeni, da sta spora izgubila svojo samostojnost.
Sodba III Ips 159/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.06.2009odškodninska odgovornost - pogajanja - značilnosti pogajalskega razmerja - pooblastilo za pogajanja - namen skleniti pogodboZa pojem pogajanj je bistveno, da stranka v poslovnih kontaktih z drugimi izraža namen, da bo sklenila pogodbo. Če ga izraža in s tem pripravi nasprotno stranko k nadaljnjemu sodelovanju z njo, a pri tem ne misli resno, ker namena skleniti pogodbo v resnici nima, ravna v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja.
Sodba in sklep III Ips 26/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.03.2009avtorsko pravo - avtorsko delo - firma - varstvo avtorskih pravic - zaščita besedne zveze slovenska hranilnica in posojilnica - individulanost - uporabnina - občasne terjatve - zastaranje pravicePo pogodbi pravdnih strank mora toženka tožniku za uporabo besedne zveze „slovenska hranilnica in posojilnica“ v firmi plačevati uporabnino. Edino plačilo, ki ga je toženka opravila, je bilo 20. 12. 2000, ko je plačala uporabnino za leto 2000. Zadnji stavek prvega odstavka 373. člena ZOR, ki vsebuje zahtevo, da dolžnik po najstarejši neplačani zapadli terjatvi ni izvršil nobene dajatve več, nima takega pomena, kot mu ga pripisuje revident: po njegovem naj bi plačilo uporabnine za leto 2000 učinkovalo tako, da sama pravica, iz katere izvirajo občasne obveznosti plačila uporabnin, ne bi zastarala, sicer naj bi bila ta zakonska zahteva zapisana po nepotrebnem. Vendar je njen smisel drug. Brez nje bi namreč že ena sama neplačana terjatev, starejša od petih let, kljub plačevanju nadaljnjih občasnih terjatev povzročila zastaranje same pravice, kar bi bilo očitno neustrezno. Besedna zveza „slovenska hranilnica in posojilnica“ je navaden izraz, v katerem ni mogoče...

Izberi vse|Izvozi izbrane