Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba II Ips 655/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 06.05.1993 lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo - lovska zveza - lovska družina Lovska družina (zveza), ki je pravno veljavno pridobila lastninsko pravico na stanovanju pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, ni zavezanec za prodajo po 112. členu SZ (v zvezi s 117. členom).
Sodba III Ips 25/93 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 22.04.1993 neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve - zamudne obresti Predpostavka za nastanek obveznosti plačila zamudnih obresti po 214. čl. ZOR je nepoštenost. Ta se ne domneva. Tožnik mora nepoštenost toženca zatrjevati in dokazati.
Sodba II Ips 937/2008 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 16.04.2009 povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 707/2006 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 26.02.2009 povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - obrestna mera - temeljna obrestna mera - načelno pravno mnenje Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 789/2006 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.03.2009 zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - povrnitev izplačane odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - terjatev zavarovalnice - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe Revizija nima prav, da se zastaranje z vložitvijo pavšalne tožbe (t.j. tožbe, v kateri tožnica ni dokazovala, kdaj je prejela zahtevek in kdaj izplačala odškodnino, izplačilo odškodnin za materialno in nematerialno škodo pa ni specificirala) ne pretrga. ZOR v 388. členu jasno določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, pri čemer pretrganje zastaranja ne pogojuje z vložitvijo obrazložene tožbe.
Sodba in sklep II Ips 1259/2008 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 16.04.2009 predujem za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza - postavitev novega izvedenca - rok za plačilo predujma - nadaljevanje postopka - opustitev izvedbe dokaza - predujem, plačan po izteku roka - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije Procesna pravila o pravočasni založitvi predujma za izvedbo predlaganega dokaza in o sankciji za kršitev teh pravil so predpisana zaradi učinkovitega izvajanja načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Ravnanje tožnice, ki je predujem plačala več kot tri mesece po izteku s strani sodišča določenega 30-dnevnega roka za plačilo, ni v skladu z navedenim načelom. Zato sodišče, ki je poleg strank odgovorno za izvedbo tega načela, kasnejšega plačila ni bilo dolžno upoštevati.
Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sklep II Ips 543/2007 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 16.04.2009 dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta V gospodarskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 20.864,63 EUR.
Sodba II Ips 282/2009 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 09.04.2009 dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta Pravilno je stališče sodišča, da zahtevkov obeh tožnic glede dovoljenosti revizije ni mogoče seštevati. Za odločitev o dovoljenosti revizije tudi ni pomembno, da gre za aktivno sosporništvo.
Sodba in sklep II Ips 665/2006 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 26.02.2009 dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevki - naknadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - ruševina - sklepčnost tožbe - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave Tožnik kljub pozivu sodišča, da pavšalne navedbe o posesti svojih pravnih prednikov v letu 1998 konkretizira s trditvami, kako so njegovi predniki na ruševini izvajali dejansko oblast, tega ni storil, temveč se je skliceval na to, da bo sodišče dejstva ugotovilo z zaslišanjem prič. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožba nesklepčna in tožbeni zahtevek neutemeljen. Dokazni postopek te pomanjkljive trditvene podlage ne bi mogel nadomestiti.
Sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, ker naj bi tožniku z opustitvijo njegovega zaslišanja odreklo možnost, da se izjavi o toženčevi izjavi. Dokazno sredstvo zaslišanja strank namreč ni namenjeno uresničevanju pravice do izjavljanja pred sodiščem.
Sodba II Ips 773/2006 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 26.02.2009 odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - umik tožbe v zmoti - zastaralni rok Vtožena terjatev ob vložitvi tožbe 17. 8. 2005, glede na to, da je tožnica za vtoževano škodo in toženko vedela že ob vložitvi prve tožbe 14. 6. 2000, ki jo je sicer kasneje umaknila, zastarala, saj je potekel triletni subjektivni zastaralni rok (prvi odstavek 376. člena ZOR).
Vmesna sodba II Ips 556/2006 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 29.01.2009 povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila in kolesarja - kršitev cestnoprometnih predpisov kolesarja - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - verodostojnost policijskega zapisnika Konkurenca objektivne in subjektivne odgovornosti le izjemoma pripelje do popolne oprostitve odgovornega, pri čemer se pogoj nepričakovanosti škodnega dogodka presoja po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti.
Odsotnost elementa nepričakovanosti, ob dejstvu, da toženka v postopku tega elementa ni zatrjevala, utemeljuje zaključek, da toženka ni uspela dokazati, da je ravnanje tožnice izključni vzrok za nezgodo in da je objektivno odgovorna imetnica nevarne stvari v tem primeru popolnoma prosta odgovornosti.
Kadar oškodovanec sam ravna nepazljivo in pretrpi škodo, je to razlog za delno razbremenitev imetnikove odgovornosti.
Sklep II Ips 8/2009 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 05.03.2009 dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - uporaba ZPP-D - zavrženje revizije Revizija je bila vložena 29. 10. 2008, torej potem, ko je 1. oktobra 2008 začel veljati ZPP-D, ki pa v drugem odstavku 130. člena določa, da se postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih, če je bila pred uveljavitvijo te novele zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje.
Sklep II Ips 692/2006 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 26.02.2009 dovoljenost revizije - denarni zahtevki - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije Tožnik je objektivno kumuliral dva denarna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago, vrednost izpodbijanega dela pa ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije; revizija ni dovoljena.
Sodba in sklep II Ips 338/2006 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.02.2009 dovoljenost revizije - nedenarni zahtevki - podrejeni zahtevki - kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - razveljavitev najemne pogodbe za poslovne prostore - višina najemnine - zmota - prevara Nižji sodišči sta pravilno presodili, da tožniki neutemeljeno uveljavljajo razveljavitev sporne pogodbe zaradi zmote in prevare. Iz njihovih ugotovitev izhaja, da tožniki ob sklepanju pogodbe niso bili v zmoti, saj so vedeli, da je višina najemnine odvisna od uspešnosti poslovanja restavracije v njihovih poslovnih prostorih in da so kljub temu pogodbo sklenili. Toženka jim ni zagotovila najnižjega zneska najemnine, zato jih ni spravila v zmoto o višini najemnine in jih ni prevarala. Zainteresiranost toženke za sklenitev najemne pogodbe prav za njihove poslovne prostore sama po sebi še ne izkazuje njene prevare. Če so se tožniki v svojih pričakovanjih o višini najemnine zmotili, lahko to pripišejo le svoji neskrbnosti in lahkomiselnosti. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da bi vsak povprečno razgledan posameznik moral in mogel sklepati, da v najemni pogodbi določena najemnina vzpostavlja poslovni rizik najemodajalcev. Pri presoji zmote ali prevare je pomembna... Sklep II Ips 747/2006 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 26.02.2009 dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevki - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije Tožniki so tožbo vložili kot dediči po pokojni M. M. in v njej subjektivno kumulirali tožbene zahtevke za ugotovitev solastninske pravice vsakega od njih na nepremičninah do 1/4 in posledično za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, zahtevke pa opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Iz tako oblikovane tožbe izhaja, da so tožniki lastninsko pravico na nepremičninah, glede katerih zatrjujejo, da spadajo v zapuščino po pokojni M. M. (t. i. skupno lastnino), razdelili, tako da v razmerju do kasneje najdene zapuščine ne gre več za pravno skupnost dedičev. Tožniki zato v tej pravdi nastopajo kot navadni sosporniki.
Sodba II Ips 80/2009 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.02.2009 povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost - poškodba v prometu - pojem nevarne stvari in nevarne dejavnosti - vožnja s kolesom - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine Kolo oziroma vožnja s kolesom ne predstavlja nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Zgolj udeležba kolesarjev v prometu in uporaba cestišča ne predstavlja večje škodne nevarnosti za okolico. Ker kolo ni motorno vozilo, odgovornosti obeh udeleženk prometne nesreče ni mogoče presojati po krivdnem načelu niti na podlagi 178. člena ZOR. Objektivna odgovornost drugotoženke izvira iz povečane škodne nevarnosti, ki jo motorno vozilo predstavlja za druge. Pri njeni presoji zato ni pomembna nedopustnost oziroma protipravnost ravnanja drugotoženke. Ta bi se lahko odgovornosti razbremenila le iz razlogov, navedenih v 177. členu ZOR.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 292/2007 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 29.01.2009 najemna pogodba za stanovanje - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - kontrahirna dolžnost - zastaranje - specialni predpis - uporaba temeljnih načel in splošnih določil obligacijskega prava - zastaralni rok - pretrganje zastaranja in umik tožbe Stanovanjski zakon je bivšim imetnikom stanovanjske pravice oziroma uporabnikom stanovanja podelil pravico do sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, katere zrcalna podoba je na drugi strani dolžnost lastnika stanovanja do sklenitve takšne pogodbe. Gre za kontrahirno dolžnost, predpisano z zakonom in za z zakonom vzpostavljeno obligacijsko razmerje. Čeprav gre za posebej urejeno obligacijsko razmerje, pa zanj veljajo tudi temeljna načela in splošna določila obligacijskega prava, kolikor Stanovanjski zakon kot poseben predpis določenih razmerij ne ureja drugače (23. člen ZOR). Ker slednji specialnih določb o zastaranju ne vsebuje, te določbe pa so po svoji naravi splošnega pomena in veljajo za vsa obligacijska razmerja, je za zastaranje treba uporabiti določila ZOR.
Sodba II Ips 1250/2008 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 15.01.2009 povrnitev premoženjske škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - delo na črno - odmera odškodnine po prostem preudarku Pritožbeno sodišče je pravilno ravnalo in pri določitvi višine odškodnine uporabilo prosti preudarek, saj se v tej zadevi višine zaslužka tožničinega moža in s tem višine odškodnine na da ugotoviti - zaradi tožnikove smrti in ker je od njegovega dela v Italiji poteklo veliko časa, tožnica pa ne razpolaga z listinsko dokumentacijo.
Sodba II Ips 336/2007 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 29.01.2009 absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - celovita presoja vseh faz pridobivanja dokaza O procesni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče sklepati zgolj na podlagi izteka posamezne faze postopka na primer pridobivanja dokaza, temveč je treba upoštevati celoten postopek. Pomembno je, ali je bila zaradi določene napake stranki res odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, ali pa je kljub napaki lahko ustrezno sodelovala v postopku.
Sodba II Ips 291/2006 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 15.10.2008 odgovornost države - služenje vojaškega roka - poslabšanje zdravstvenega stanja vojaka Zakon o obrambi, ki je veljal v času zatrjevanega škodnega dogodka, posebnih določil o odgovornosti države za škodo, ki jo utrpi vojaški obveznik na služenju vojaškega roka, nima, saj napotuje na splošne predpise (prvi odstavek 19. člena ZObr), to je ZOR, po ZOR pa bi bila tožena stranka odgovorna objektivno le, če bi do škode prišlo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo.
