Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8549cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MjI=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba X Ips 257/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.12.2008izvršba po začetku postopka prisilne poravnave - prispevki za socialno varnost in davek od osebnih prejemkov - privilegirane terjatve - pojem plače - bruto ali neto znesek - država kot privilegiran upnikZ izplačilom plače nastane obveznost plačila davkov in prispevkov, povezanih s tem izplačilom, pod pojmom plače pa je v obravnavnem primeru šteti bruto plače in ne neto plače, kot to zagovarja tožnik. To stališče pa je v skladu tudi z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri pojem plače v zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato imajo tudi davki in prispevki iz naslova plač in nadomestila plač po 1. točki drugega odstavka 160. člena ZPPSL naravo privilegiranih terjatev in na tej podlagi tudi država status privilegiranega upnika.
Sklep X Ips 347/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.12.2008razrešitev višjega upravnega delavca - razlogi za razrešitev - utemlejitev razlogov za razrešitev - komandir policijske postajeIz samega izreka navedene odločbe izhaja, da gre v obravnavani zadevi za razrešitev tožnika. V odločbi o razrešitvi višjega upravnega delavca morajo biti razlogi za razrešitev strokovno utemeljeni.
Sklep in sodba X Ips 24/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.10.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejena izjava na računu - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu - pooblastilo ministra državni podsekretarki - položaj špediterja v carinskem postopku - pooblaščenec po zaposlitviKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
Sodba X Ips 1198/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.10.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – združitev revizijskih postopkovKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
Sodba X Ips 1197/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.09.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporuKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Sama narava dela špediterja določa obseg njegovih pooblastil pri njegovem delu, špediterja pa je šteti za pooblaščenca za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.
Sklep X Ips 130/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.09.2008denacionalizacija - revizija - dovoljenost - vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta - pomembno pravno vprašanjePo prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revident v reviziji ne navaja. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
Sodba X Ips 571/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.09.2008odločba Ustavnega sodišča - odprava podzakonskega akta - sprememba oziroma odprava posamičnega aktaPredpostavka za zahtevek na podlagi 1. odstavka 46. člena ZUstS je odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.
Sodba X Ips 796/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.08.2008ukrep urbanističnega inšpektorja – poseg v prostor brez ustreznih dovoljenj – lokacijsko dovoljenje – odločba o dovolitvi priglašenih del – enostavni objektKer se je inšpekcijski postopek začel pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov in ker ne gre za enostaven objekt, je sodišče prve stopnje odločitev pravilno oprlo na določbo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Investitorka za gradnjo spornega objekta ni imela ustreznega dovoljenja, zato je bil pravilno uporabljen inšpekcijski ukrep iz 1. odstavka navedenega člena, s katerim je bila tožnici (investitorki) naložena odstranitev objekta in vrnitev v prejšnje stanje.
Sodba I Up 130/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.04.2008azil - očitno neutemeljena prošnja - lažno predstavljanje razlogov za azil - glavna obravnavaTožnikove izjave, podane ob prijetju, in izjave, podane v prošnji za azil, so v tolikšni meri nasprotujoče in med seboj izključujoče, prav tako pa na splošno neprepričljive, neskladne in nepovezane, da je na tej podlagi mogoče z gotovostjo trditi, da tožnik namerno zavaja in zlorablja postopek, s tem, da lažno predstavlja razloge, na katere se sklicuje oziroma, da so podani razlogi za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene iz prve alinee drugega odstavka 35. člena ZAzil v povezavi z drugo alineo 36. člena ZAzil.
Sodba I Up 1804/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.02.2008odvzem nepremičnine brez pravnega naslova - odpis v zemljiški knjigiPo pravnih pravilih par. 39 ZZK (1930) je bilo treba za izvršitev vknjižbe navesti točno označbo nepremičnine, kar je bilo v pogodbi z dne 20.10.1972 izvedeno. Ker pa se je pri zemljiškoknjižni izvedbi pogodbe dodal še odpis pravice uporabe za parcelo št. 1445, na podlagi katerega se je pri tej parceli vknjižila pravica uporabe na kupca (kasneje pa je bila ta parcela še združena s parcelo, ki jo je kupec kupil od občine), je po stališču pritožbenega sodišča šlo pri tem za ukrep državnega organa, ki je bil v nasprotju s tedanjimi predpisi (pravili ZZK 1930), torej ukrep brez pravnega naslova po določbi 4. členu ZDen.
Sklep II Ips 881/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.07.2007denacionalizacija stavbe - denacionalizacija zemljišča - pogodbeni prenos lastninske pravice - časovne meje denacionalizacije - nedovoljenost ločene prodaje stavbe in zemljišča - superficies solo cedit - načelo specialnostiLeta 1960 pravna pravila ODZ in določbe Zakona o prometu z zemljišči in stavbami niso dovoljevala ločenega pogodbenega prenosa lastninske pravice na stavbi in pogodbenega prenosa lastninske pravice na zemljišču pod stavbo (ter funkcionalnem zemljišču). Pravilo superficies solo cedit in načelo specialnosti sta onemogočala prenos lastninske pravice na (zasebni) stavbi brez pripadajočega zemljišča. Zato je treba v postopku denacionalizacije pogodbi o prodaji stavbe iz leta 1960 in o prodaji zemljišča iz leta 1977 upoštevati enotno in skupaj ne glede na časovne meje za denacionalizacijo iz 3., 4. in 5. člena ZDen.
Sklep I R 130/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.09.2007določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - kadrovske težave sodišča - pomanjkanje sodnikovNujnost in zahtevnost zadeve ter pomanjkanje sodnikov na sodišču niso razlogi, ki bi opravičevali prenos pristojnosti.
Sodba II Ips 465/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.07.2007vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka uveljavljanje postopkovne kršitve šele v reviziji - ugotovitev obstoja solastninske pravice na nepremičnini - razdrtje pogodbe - kondikcijski zahtevek - obogatitveni zahtevek - posest nepremičnine - sklepčnost tožbeVezanost sodišča na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja zajema samo tisto, kar sporoča sam izrek pravnomočne odločbe. Dejstva, ki jih sicer zajemajo objektivne meje pravnomočnosti, pa v ta krog ne spadajo in glede njih veljajo splošna pravila civilnega postopka o dokazovanju. Tožnik, ki v pritožbi ni grajal nepravilne uporabe načela o vezanosti na pravnomočno odločbo o rešitvi prehodnega vprašanja, se ne more na to kršitev sklicevati šele v reviziji - pa čeprav je videti, kot da je pritožbeno sodišče to kršitev ponovilo - s tem, ko je navedlo, da "posredno iz razlogov sodbe izhaja neutemeljenost tega tožbenega zahtevka, ker iz citirane pravnomočne sodne odločbe izhaja neplačilo kupnine". To je vsekakor smelo (in celo moralo) storiti, ko je odgovorilo na pritožbeni očitek (ki seveda ni bil tak, kot je revizijski: da se sodišče prve stopnje ne bi smelo sklicevati na obrazložitev sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani", kar očita šele v reviziji,...
Sodba II Ips 289/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.03.2007izpraznitvena tožba - nezakonita uporaba - smrt najemnika - odhod roditelja v drugo državo - položaj otroka - dodelitev otroka - pravica skleniti najemno pogodboOdhod matere z bivšo JLA v drugo državo je takrat za petletno toženčevo hčerko pomenil trajnejšo prekinitev stikov z materjo, kar je bilo zanjo primerljivo z materino smrtjo. Zato je njen položaj v zvezi s stanovanjem, v katerem je dejansko živela, primerljiv s položajem otroka kot ožjega družinskega člana po smrti najemnika v smislu 56. člena SZ. Po materinem odhodu je v skladu s prvim odstavkom 56. člena SZ toženčeva hči pridobila pravico skleniti najemno pogodbo s tožnico, njen zakoniti zastopnik pa je bil toženec. Materialnopravno pravilni so torej razlogi obeh sodišč, da toženec kot otrokov ožji družinski član svojo pravico uporabljati sporno stanovanje izvaja iz otrokove pravice, kar hkrati pomeni, da ni podana situacija nezakonite uporabe stanovanja iz 58. člena SZ.
Sodba in sklep II Ips 215/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.04.2006ničnost darilne pogodbe - neupravičena pridobitev - lastninski delež na nepremičnini - prodaja tujega deleža na nepremični - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pravica terjati izpolnitev obveznostiDo neupravičene pridobitve oziroma do prikrajšanja ni prišlo, dokler je imel tožnik skupno-lastninski delež na sporni nepremičnini, ki je bila v celoti podarjena hčerki. Ko pa je ta prodala nepremičnino tretjim, s tem pa tudi naknadno ugotovljeni tožnikov 34 % delež, je postala neupravičeno obogatena za tisti del kupnine, ki bi ob pravilni sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe pripadal tožniku. Ker pa je bil tožnikov 34 % delež sporne nepremičnine sodno ugotovljen šele po opravljeni prodaji nepremičnine, je tožnik šele s pravnomočnostjo sodbe pridobil pravico terjati nadomestitev dosežene koristi. Takrat je šele postal znan obseg tožnikovega prikrajšanja, saj so bili šele tedaj na razpolago vsi elementi, na podlagi katerih se je lahko izračunala višina zahtevka za nadomestitev vrednosti dosežene koristi.
Sodba II Ips 829/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.02.2006sporazum o varstvu in vzgoji otrok - veljavnost sporazuma - pravnomočna sodna odločbaPredhoden dogovor pravdnih strank, ki je bil 16.1.2002 sklenjen pred CSD, nima od izdaje sodbe dalje več nobene pravne veljave. Četudi so imeli sporazumi, sklenjeni v skladu s tedaj veljavnim 105. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/1976 do Uradni list RS, št. 64/2001; ZZZDR-B), glede preživnine moč izvršilnega naslova (130. člen ZZZDR-B), tak sporazum ne more soobstajati s sodbo, ki je bila kasneje izdana glede istih vprašanj. Sodba bi torej nadomeščala dogovor tudi v primeru, če to sploh ne bi bilo izrecno rečeno.
Sklep I R 5/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.01.2006spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija predmetov in sredstev izvršbe - izvršba na nepremičnine - dodatno sredstvo izvršbe - ustalitev pristojnostiZa odločitev o predlogu za dodatno sredstvo izvršbe je pristojno sodišče, ki je odločilo o izvršilnem predlogu.
Sodba in sklep II Ips 130/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.04.2005revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus revizijskih razlogovKer revidentka pritožbenemu sodišču ne očita izvirnosti pri ugotavljanju oziroma dopolnjevanju dejanskega stanja, pač pa (poleg nejasnosti in protislovnosti razlogov izpodbijane sodbe) le pavšalno navaja, da je sodišče "bilo ves postopek pristransko in je tožnici kršilo ustavno pravico do poštenega sojenja", z revizijskim razlogom bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne more uspeti.
Sodba II Ips 325/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.02.2005zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - splošni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznikaZavarovanec avtomobilsko kasko zavarovanja kljub alkoholiziranosti ob nastanku škodnega primera ne izgubi zavarovalnih pravic, če je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega samostojnega vzroka, zaradi katerega alkoholiziranost ni mogla vplivati na nastanek škode v smislu zavarovalne pogodbe.
Sklep I R 130/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.01.2005spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe - sprememba dolžnika - krajevna pristojnostNiti subjektivna sprememba na strani dolžnika niti sprememba izvršilnega sredstva ne vplivata na spremembo pristojnosti zato, ker se izvršilno sodišče lahko izreče po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno le v fazi predhodnega preizkusa izvršilnega predloga, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.

Izberi vse|Izvozi izbrane