Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8458cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MTc=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 480/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2006pridobitev stvarne služnosti - obstoj stvarne služnosti - uporaba določb ZNP o postopku za delitev stvari - odločanje v mejah tožbenega zahtevkaDoločbe 125. člena ZNP so neuporabne za razrešitev v pravdnem postopku spornega vprašanja obstoja stvarne služnosti, saj je po naravi stvari nujno izhodišče za njihovo uporabo ravno neobstoj stvarne pravice na tuji stvari, o kateri lahko sodišče odloči le tako, da jo "ustanovi" - in to po uradni dolžnosti ter le v nepravdnem postopku ob odločanju o delitvi stvari v solastnini oziroma (smiselno enako) o delitvi skupnega premoženja (130. člen ZNP).
Sodba U 1060/92Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.12.1993potrdilo o vpisu v evidenco državljanov - sprememba zahtevkaV pritožbi in upravnem sporu ni mogoče več razširiti zahtevka ali namesto prejšnjega postaviti drug zahtevek.
Sodba II Ips 130/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.03.2008pravica do sodelovanja v postopku - pravica do sodelovanja na izvedenčevem ogledu - izvedensko mnenjeNa prvi pogled je res videti, kot da tožnik ni imel možnosti sodelovanja v postopku dokazovanja z izvedencem: ker na izvedenkin ogled pač ni bil povabljen. Vendar je za presojo, ali je bila s to opustitvijo kršena tudi njegova pravica do izjave (katere derivat je tudi pravica do sodelovanja v postopku z izvedencem in pravica biti navzoč na njegovem ogledu), pomembno, ali mu je bila v postopku na prvi stopnji dana možnost obravnavati ekspertizo: predvsem jo kritizirati in z njo polemizirati. To možnost je tožnik vsekakor imel (in jo je delno tudi izkoristil - na primer v vlogi z dne 6.1.2004, v kateri je zatrjeval, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo v obdobju med 18.11.1992 in 1.10.1994, ko je še delal na prejšnjem delovnem mestu), še posebej, ker je izvedenka natančno opisala delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki. Bistveno je torej, da bi tožnik vse svoje pomisleke, stališča, predloge in pripombe (glede tega, ali si je izvedenka ogledala "pravo...
Sodba in sklep II Ips 669/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.01.2008povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti - razširitev pokopališča - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predemta - zavrženje revizijeTožnika uveljavljata odškodnino v zvezi z zatrjevano neposlovno odškodninsko odgovornostjo toženke zaradi razširitve pokopališča in pogrebnih obredov, ki so zanju moteči. Odškodninska obveznost je v takšnem primeru lahko podana le v primeru, če soobstajajo naslednje predpostavke: protipravnost ravnanja (škodljivo dejstvo), škoda, vzročna zveza med škodljivim dejstvom in škodo ter krivda povzročitelja škode. Protipravnost ravnanja je podana, če je z njim poseženo v tujo pravico ali pravno zavarovani interes in zato za vzpostavitev odškodninske obveze ne zadošča zgolj objektivna protipravnost, ki se izraža v kršitvi določene pravne norme. V konkretnem primeru to pomeni, da zgolj morebitne pomanjkljivosti v zvezi z upravnimi dovoljenji za razširitev pokopališča ne predstavljajo relevantne protipravnosti ravnanja toženke, če ni bilo hkrati relevantno poseženo tudi v določeno pravico tožnikov ali pa v njun pravno zavarovani interes.
Sodba U 762/92-4Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.09.1993ugotovitev meje - mejni ugotovitveni postopek - postopek, zaključen z zapisnikom, ki ni upravni aktMejni ugotovitveni postopek se konča s podpisom zapisnika vseh prizadetih strank (mejašev). Tak zapisnik ni upravni akt, zato zoper njega ni možna pritožba.
Sodba II Ips 944/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.12.2007razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine - ureditev stikov z otrokom - preživljanje partnerja po prenehanju izvenzakonske skupnosti - nepreskrbljenost izvenzakonskega partnerjaPo prvem odstavku 81. člena ZZZDR sme nepreskrbljeni zakonec zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. Enako velja v primeru razpada življenjske skupnosti zakoncev, ki razveze nista zahtevala, kot tudi ob razpadu zunajzakonske skupnosti. Pogoj, ki mora biti za prisojo preživnine podan v vsakem od navedenih primerov je, da so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze oziroma ob razpadu zunajzakonske skupnosti in da obstajajo tudi, ko zakonec preživnino zahteva (drugi odstavek 81. a člena ZZZDR).
Sklep I Up 44/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.03.2009azil - mednarodna zaščita - ponovna prošnja - mladoletni prosilec - zaslišanje - procesna sposobnost mladoletnikaOtrok pred 15. letom starosti ni procesno sposoben, zato upravni organ ne krši pravil postopka, če mu ne da možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji upravna odločba.
Sodba I Up 1/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2009mednarodna zaščita - pospešen postopek - že izpostavljen preganjanju - že povzročena resna škodaPri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito se upošteva tudi dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju iz 26. člena ZMZ oziroma mu je bila povzročena resna škoda iz 28. člena ZMZ.
Sodba in sklep X Ips 1183/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2009obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu - glavna obravnava - zahteva za izvedbo glavne obravnave - sojenje brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporuKer je v obravnavanih zadevah odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
Sodba X Ips 257/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.12.2008izvršba po začetku postopka prisilne poravnave - prispevki za socialno varnost in davek od osebnih prejemkov - privilegirane terjatve - pojem plače - bruto ali neto znesek - država kot privilegiran upnikZ izplačilom plače nastane obveznost plačila davkov in prispevkov, povezanih s tem izplačilom, pod pojmom plače pa je v obravnavnem primeru šteti bruto plače in ne neto plače, kot to zagovarja tožnik. To stališče pa je v skladu tudi z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri pojem plače v zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato imajo tudi davki in prispevki iz naslova plač in nadomestila plač po 1. točki drugega odstavka 160. člena ZPPSL naravo privilegiranih terjatev in na tej podlagi tudi država status privilegiranega upnika.
Sklep X Ips 347/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.12.2008razrešitev višjega upravnega delavca - razlogi za razrešitev - utemlejitev razlogov za razrešitev - komandir policijske postajeIz samega izreka navedene odločbe izhaja, da gre v obravnavani zadevi za razrešitev tožnika. V odločbi o razrešitvi višjega upravnega delavca morajo biti razlogi za razrešitev strokovno utemeljeni.
Sklep in sodba X Ips 24/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.10.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejena izjava na računu - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu - pooblastilo ministra državni podsekretarki - položaj špediterja v carinskem postopku - pooblaščenec po zaposlitviKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
Sodba X Ips 1198/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.10.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – združitev revizijskih postopkovKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
Sodba X Ips 1197/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.09.2008obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporuKer je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Sama narava dela špediterja določa obseg njegovih pooblastil pri njegovem delu, špediterja pa je šteti za pooblaščenca za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.
Sklep X Ips 130/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.09.2008denacionalizacija - revizija - dovoljenost - vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta - pomembno pravno vprašanjePo prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revident v reviziji ne navaja. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
Sodba X Ips 571/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.09.2008odločba Ustavnega sodišča - odprava podzakonskega akta - sprememba oziroma odprava posamičnega aktaPredpostavka za zahtevek na podlagi 1. odstavka 46. člena ZUstS je odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.
Sodba X Ips 796/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.08.2008ukrep urbanističnega inšpektorja – poseg v prostor brez ustreznih dovoljenj – lokacijsko dovoljenje – odločba o dovolitvi priglašenih del – enostavni objektKer se je inšpekcijski postopek začel pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov in ker ne gre za enostaven objekt, je sodišče prve stopnje odločitev pravilno oprlo na določbo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Investitorka za gradnjo spornega objekta ni imela ustreznega dovoljenja, zato je bil pravilno uporabljen inšpekcijski ukrep iz 1. odstavka navedenega člena, s katerim je bila tožnici (investitorki) naložena odstranitev objekta in vrnitev v prejšnje stanje.
Sodba I Up 130/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.04.2008azil - očitno neutemeljena prošnja - lažno predstavljanje razlogov za azil - glavna obravnavaTožnikove izjave, podane ob prijetju, in izjave, podane v prošnji za azil, so v tolikšni meri nasprotujoče in med seboj izključujoče, prav tako pa na splošno neprepričljive, neskladne in nepovezane, da je na tej podlagi mogoče z gotovostjo trditi, da tožnik namerno zavaja in zlorablja postopek, s tem, da lažno predstavlja razloge, na katere se sklicuje oziroma, da so podani razlogi za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene iz prve alinee drugega odstavka 35. člena ZAzil v povezavi z drugo alineo 36. člena ZAzil.
Sodba I Up 1804/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.02.2008odvzem nepremičnine brez pravnega naslova - odpis v zemljiški knjigiPo pravnih pravilih par. 39 ZZK (1930) je bilo treba za izvršitev vknjižbe navesti točno označbo nepremičnine, kar je bilo v pogodbi z dne 20.10.1972 izvedeno. Ker pa se je pri zemljiškoknjižni izvedbi pogodbe dodal še odpis pravice uporabe za parcelo št. 1445, na podlagi katerega se je pri tej parceli vknjižila pravica uporabe na kupca (kasneje pa je bila ta parcela še združena s parcelo, ki jo je kupec kupil od občine), je po stališču pritožbenega sodišča šlo pri tem za ukrep državnega organa, ki je bil v nasprotju s tedanjimi predpisi (pravili ZZK 1930), torej ukrep brez pravnega naslova po določbi 4. členu ZDen.
Sklep II Ips 881/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.07.2007denacionalizacija stavbe - denacionalizacija zemljišča - pogodbeni prenos lastninske pravice - časovne meje denacionalizacije - nedovoljenost ločene prodaje stavbe in zemljišča - superficies solo cedit - načelo specialnostiLeta 1960 pravna pravila ODZ in določbe Zakona o prometu z zemljišči in stavbami niso dovoljevala ločenega pogodbenega prenosa lastninske pravice na stavbi in pogodbenega prenosa lastninske pravice na zemljišču pod stavbo (ter funkcionalnem zemljišču). Pravilo superficies solo cedit in načelo specialnosti sta onemogočala prenos lastninske pravice na (zasebni) stavbi brez pripadajočega zemljišča. Zato je treba v postopku denacionalizacije pogodbi o prodaji stavbe iz leta 1960 in o prodaji zemljišča iz leta 1977 upoštevati enotno in skupaj ne glede na časovne meje za denacionalizacijo iz 3., 4. in 5. člena ZDen.

Izberi vse|Izvozi izbrane