Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba II Ips 130/99 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 20.10.1999 pravica do denarne odškodnine - povrnitev negmotne škode - nastanek škode - pravno priznana škoda - odškodnina za neznatno škodo Odškodnina za neznatno škodo in pravno priznana škoda.
Sodba II Ips 82/99 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 22.04.1999 dolžnost preživljanja otrok - verzijski zahtevek - družinska skupnost - življenje v družinski skupnosti Kadar gre za skupno življenje partnerjev v družinski skupnosti z otroki, je potrebno reševati vprašanja preživljanja slednjih sproti sporazumno ali s pomočjo organa za socialno delo ali s tožbo za plačilo preživnine vnaprej, ne more pa eden izmed partnerjev zahtevati od drugega povračilo izdatkov za preživljanje otrok v preteklem obdobju.
Sodba II Ips 434/98 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.01.1999 razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok Tožničina mati je po določitvi sporne preživnine rodila še enega otroka, za katerega mora prav tako skrbeti, to pa je vplivalo na njene dotedanje preživninske zmožnosti preživljanja tožnice. Ker so se tudi potrebe tožnice spremenile v primerjavi z razmerami, ki so obstajale v času odmere prvotne preživnine - saj je bila tedaj stara 4 leta, sedaj pa obiskuje osnovno šolo in v času odločanja osmi razred, zaradi česar so se povečale njene potrebe, tako zaradi dosežene starosti kot zaradi posledic raznih šolskih obveznosti - je tožničin tožbeni zahtevek za zvišanje toženčeve preživninske obveznosti do nje utemeljen.
Sklep II Ips 130/98 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 24.06.1998 revizija - dovoljenost revizije - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi Tožnikova dolžnost navesti vrednost spornega predmeta že v tožbi, če je pravica do revizije odvisna od take navedbe, je določena tudi v drugem odstavku 186. člena ZPP in drugem odstavku 40. člena ZPP. Če tožnik tega ne stori, si pravice do revizije ne zagotovi. Navedeno pomanjkljivost bi bilo mogoče odpraviti le še v okoliščinah in na način iz tretjega odstavka 40. člena ZPP.
Sklep II Ips 64/98 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 04.06.1998 zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes za vložitev zahteve - dovoljenost zahteve - pravnomočnost sodne odločbe Tako mora vrhovno sodišče ob odločanju o vloženi zahtevi pretehtati, ali obstaja pravni interes zanjo, se pravi med drugim, ali je mogoče ob njenem uspehu pričakovati drugačen razplet spora oziroma drugačno ureditev spornega razmerja. Zakonsko besedilo, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima pravnega interesa zanjo (drugi odstavek 389. člena ZPP), je morda videti prvi hip takšno, da ni uporabno za zahtevo, ki jo, kot rečeno, vloži tožilec zaradi javnega interesa in da torej tisti "nekdo" ne more biti državni tožilec. Toda kakor pri vseh pravnih sredstvih je tudi pri zahtevi končni smoter (causa finalis) izpodbiti izrek sodne odločbe ne pa njene razloge. Zakaj, le s spremembo ali razveljavitvijo izreka odločbe je mogoče doseči drugačen izid v nekem spornem, pred sodiščem urejevanem pravnem razmerju.
Sodba II Ips 477/96 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 09.04.1998 razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin Brez podlage je tožničino revizijsko stališče, da je tožena stranka, ki je bila v zamudi s plačilom dela kupnine, bila v zakrivljeni zamudi tudi pri izdelavi betonske plošče in da jo zato zadenejo vse zatrjevane posledice spolnitvene zamude - kot končna posledica razveza pogodbe, ker zaradi spremenjenih razmer ni bilo mogoče uresničiti pogodbenega namena, ki ga je zasledoval tožničin pravni prednik kot prodajalec. Pravilno je nasprotno stališče izpodbijane sodbe.
Sklep II Ips 501/97 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 06.05.1998 revizija - dovoljenost revizije v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja Revizije v nepravdnem postopku za delitev stvari in skupnega premoženja ni.
Sodba II Ips 685/96 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 22.04.1998 premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - postopek za delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo - posebno premoženje zakonca - privatizacija stanovanj Čim je bil med (ne)pravdnima strankama spor o obsegu skupnega premoženja, je bila napotitev stranke na pravdo nujna (130. člen v zvezi s tretjim odstavkom 118. člena zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Izbira oblike pravnega varstva (zahtevka) in tožbene podlage pa je ostala na pravdo napoteni stranki.
Sodba in sklep II Ips 702/96 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 07.05.1998 pridobitev lastninske pravice - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - pravne posledice prodaje stečajnega dolžnika - delitev dediščine - skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - enotno sosporništvo Tožeča stranka navaja, da je pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, toda to ne drži. V prodajni pogodbi z dne 17.7.1992 in v sklepu Temeljnega sodišča v N. G., enote v N. G., opr. št. St ../90 je zapisano, da je tožeča stranka kupila O. g. p. p.o. - v stečaju kot pravno osebo in ne le posameznih premičnih in nepremičnih stvari ter pravic. Nakup je v skladu z določili 129. in 130. člena tedaj veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. SFRJ, št. 84/89), ki urejajo prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ustavitev stečajnega postopka in nadaljevanje zoper stečajno maso, ki jo zastopa stečajni upravitelj. S prodajo podjetja kot stečajnega dolžnika le-to še naprej obstaja.
Po določilu drugega odstavka 78. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur.l. RS, št. 27/91 do 44/97) pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, po določilu 145. člena Zakona o... Sodba II Ips 478/97 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 28.01.1998 razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja skupnih otrok - določitev višine preživnine - določitev preživnine v naravi - izvenzakonska skupnost - pristojnost za odločanje v sporu o preživljanju izvenzakonskih otrok - pristojnost sodišč Center za socialno delo ni pristojen za odločanje v sporu o višini in plačevanju preživnine. Spori o tem so hkrati premoženjskopravne in rodbinskopravne narave. Za njihovo reševanje so pristojna sodišča (1. čl. ZPP). Tudi določba 2. točke II. odst. 99. čl. Zakona o sodiščih, ki določa stvarno pristojnost okrajnih sodišč, govori o sporih o zakonitem preživljanju, s čimer jasno pove, da spadajo te zadeve v sodno pristojnost.
Sodba II Ips 215/96 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 07.01.1998 premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja po določilih ZNP - fizična delitev stvari - nečista denarna terjatev - delež v denarju - valuta obveznosti (valutna klavzula) - načelo monetarnega nominalizma Zmotno je revizijsko stališče, da je glede prisojenega zneska predmet obveznosti vsota denarja, zaradi česar naj bi tožnica morala plačati le tisto število denarnih enot, na katerega se ta obveznost glasi in bi bila drugačna prisoja v nasprotju z načelom monetarnega nominalizma. V obravnavani zadevi je izhodišče dejstvo, da gre za spor iz skupnega premoženja pravdnih strank kot razvezanih zakoncev ter tudi za delno razdelitev v obliki delnega izplačila vrednosti skupnega premoženja že v sami pravdi, na kar je tožnica v postopku pristala.
Predmete skupnega premoženja si lahko pravdni stranki razdelita fizično tako, da vsaka prevzame in postane izključna lastnica določenih posameznih predmetov, kar je glede na določbe 122. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 130. členom istega zakona prednostno pravilo, kadar odloča o delitvi skupnega premoženja sodišče v nepravdnem postopku. Lahko pa sodišče in seveda tudi stranke same uporabijo druge ali dopolnilne... Sodba in sklep II Ips 394/95 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 11.09.1997 ničnost pogodbe - oddaja nezazidanega stavbnega zemljišča v družbeni lastnini - pridobitev funkcionalnega zemljišča Tožniki niso uspeli uveljaviti ničnosti med toženima strankama sklenjene pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ki meji na funkcionalno zemljišče, na katerem stoji njim solastna hiša. Določba 12. in 9. člena SZ le opredeljujejo pomen funkcionalnega zemljišča in niso podlaga za pridobitev lastninske pravice neposredno na podlagi samega zakona. Predmet nakupa po določbah SZ je opredeljen v samih drugih pogodbah. Tožniki niso zatrjevali nobene druge pravne podlage za pridobitev solastninske ali druge pravice na sporni njihovemu funkcionalnemu zemljišču meječi parceli, saj niso sprožili npr.
upravnega postopka po 3. odst. 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ali sklenili pogodbe po 51. členu Zakona o stavbnih zemljiščih. Samo dejanska zatrjevanja uporabe sporne parcele ne zadostuje, pa tudi ne sicer le zatrjevani namen ob pridobitvi sporne parcele v družbeno lastnino; potrebna bi bila ali v skladu z zakonskimi predpisi sklenjena pogodba ali... Sklep II Ips 352/96 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 23.04.1997 dvostranske pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - dispozitivna narava zakonskih določb Dogovor strank v posledicah prekoračitve izpolnitvenega roka (125. člen ZOR) je lahko tudi tak, da je odstop od pogodbe treba nedvoumno sporočiti (20. člen ZOR).
Sodba II Ips 81/96 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 16.04.1997 tožba na izpraznitev stanovanja - podstanovalska razmerja - nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja zaradi preselitve v hišo S prenehanjem stanovanjskega razmerja imetnika stanovanjske pravice (N.), je prenehalo tudi podstanovanjsko razmerje tožencev (člen 76 zakona o stanovanjskih razmerjih - ZSR). Stanovanjsko razmerje imetnika stanovanjske pravice je po določilu 58. člena ZSR prenehalo najpozneje v 6 mesecih po njegovi izselitvi (ki je bila 17.8.1990). Bivanje tožencev od trenutka, ko je prenehalo stanovanjsko razmerje imetnika stanovanjske pravice, je bilo nezakonito (drugi odstavek 76. člena ZSR). Tako nezakonito bivanje pa na podlagi določb 50. člena ZSR ni pripeljalo do pravnega varstva tožencev v smislu tretjega odstavka 50. člena ZSR, ker do uveljavitve stanovanjskega zakona (SZ) ni preteklo 2 leti od njune vselitve. Ob takem pravnem stanju toženca nista mogla pridobiti nobenih pravic po stanovanjskem zakonu (niti ne pravic iz 149. člena SZ). Od prenehanja veljavnosti ZSR dalje toženca na podlagi navedenega zakona nista mogla pridobivati nobenih pravic več.
Sodba II Ips 85/95 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 11.12.1996 nujni delež - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba V 141.členu ZD je urejena t.i. dediščinska tožba, s katero se v rokih, ki jih določa zakon, lahko realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič. V obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi ( izročitev premoženja tožencu s pravnim poslom, ki je bil sklenjen 31.7.1956 ), po pok. N. Z., ki je mati pravdnih strank, premoženja, ki naj bi predstavljalo njeno zapuščino, sploh ni bilo. Tožeča stranka, ki zatrjuje, da je bil z ( po njenih trditvah neodplačnim ) razpolaganjem z dne 31.7.1956 prikrajšan njen nujni delež, bi zato morala zahtevati vrnitev daril v roku, ki ga daje na razpolago 41.člen ZD, kot sta materialnopravno pravilno presodili tudi sodišči druge in prve stopnje.
Sodba II Ips 130/95, II Ips 130/95 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 12.12.1996 obresti od vnaprej plačane kupnine - obrestne obresti - kdaj začnejo teči - rok za vložitev tožbe - datum vložitve tožbe V primerih, ki so navedeni v zadnjem odstavku 113. člena ZPP - mednje sodi obravnavana tožnikova terjatev, ker gre za terjatev, ki zastara - ni mogoče zagovarjati razlage, da naj bi za presojo pravočasnosti tožbe ali utemeljenosti morebitnega ugovora zastaranja veljal kot dan vložitve tožbe tisti dan, ko je bila tožba s priporočeno pošto poslana sodišču, za drugo presojo (npr. tudi za presojo, od katerega dne tečejo procesne zamudne obresti iz 2. odstavka 279. člena ZOR) pa naj bi veljal kot dan vložitve tožbe tisti dan, ko jo je sodišče prejelo, čeprav mu je bila poslana s priporočeno pošto.
Sodba Ru 2/96 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 05.11.1996 dohodnina - dohodki od dela - odmera davka - davek od nagrade stečajnega upravitelja Nagrada stečajnega upravitelja je prejemek, na katerega je treba plačati davek od osebnih prejemkov. Opredeljuje jo 64.čl. ZPPSL kot nagrado za delo, odvisno od obsega dela in poslov, ki jih opravi stečajni upravitelj. Zato ta nagrada po določbah ZDoh pomeni prejemek od opravljenih storitev, ki je po 13. členu osnova za davek od osebnih prejemkov in od katerega mora izplačevalec po 20.čl. obračunati in vplačati davek.
Sodba II Ips 233/96 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 23.10.1996 odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - delna soodgovornost V danem primeru je glede na vse okolnosti dogodka pravno pravilen zaključek, da je odgovornost za tožnikovo nezgodo porazdeljena to je, da je voznik M. C. zanjo odgovoren le delno. Velikost odgovornosti voznika mora biti v skladu s težo njegovih kršitev in težo kršitev tožnika kot pešca. Do tožnikove nezgode je prišlo 39 m od križišča (in ne v križišču), in v skladu s tem je potrebno oceniti pomen rdečih luči na semaforju, ko jih je voznik prevozil. Kraj trčenja na srednjem voznem pasu, po katerem je voznik deloma vozil, pa je potrebno ocenjevati v povezavi s tožnikovim prečkanjem ceste. Vsebinski pomen teh okoliščin v postopku na drugi stopnji ni bil ustrezno pravno ovrednoten, zaradi česar se je dalo kršitvam voznika večjo težo kot pa so jo imele. Na drugi strani pa ni bil v celoti upoštevan način tožnikovega prečkanja ceste z vsemi ugotovljenimi okoliščinami vred. Presoja vseh teh sicer v postopkih na drugi in prvi stopnji ugotovljenih okoliščin... Sklep II Ips 504/94 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 16.05.1996 pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba V pravnem prometu nepremičnin se domneva, da je lastnik nepremičnine tista oseba, ki je kot takšna vpisana v zemljiško knjigo, ne pa tista, ki jo ima v posesti. Namen vpisa v zemljiško knjigo je publikacija lastništva. Vendar pa se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik neka tretja oseba. Tožnica torej ne bi bila dobroverna, če bi glede na okoliščine primera, v času sklepanja menjalne pogodbe z B., lahko vedela, da je tožena stranka pridobila lastninsko pravico na spornem delu zemljišča izvenknjižno, že po samem zakonu (s priposestvovanjem). Če pa bi se ugotovilo, da se je tožnica pri sklepanju menjalne pogodbe oprla na podatke zemljiške knjige po katerih sta lastnika spornega dela zemljišča B. in da ni imela nobenih razlogov, da bi dvomila v njihovo pravilnost, tožena stranka kasneje ne bi mogla uveljavljati nevknjižene pravice, ki jo je pridobila z priposestvovanjem (ne glede na sodbo... Sodba II Ips 199/96 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 15.05.1996 dolžnost preživljanja - zvišanje preživnine za otroka Sodišči prve in druge stopnje sta tudi po oceni revizijskega sodišča pravilno zaključili, da so se razmere v spornem času glede na okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina januarja 1994 določena, bistveno spremenile in da je zato podana podlaga za zvišanje preživnine po določilu 5. odstavka 132. člena ZZZDR. Take ugotovitve pa so ob pravilni uporabi navedenega določila utemeljevale odločitev, ki upošteva tudi časovne razsežnosti nastanka spremenjenih pravno relevantnih okoliščin. Spremenjene okoliščine je glede na navedeno mogoče upoštevati šele od njihovega nastanka dalje in ne preje. Zato je sodišče druge stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na pritožbo tožečih strank zvišalo preživninsko obveznost toženca v vsej višini za ves čas od 15.9.1994 dalje, čeprav sta tožnika začela obiskovati šolo šele 1.9.1995, ko so se njune potrebe zaradi tega res bistveno povečale. Pred tem pa so nastale spremembe predvsem na strani...
