Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8467cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MDY=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Ips 187/2003Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.12.2004zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaZ navajanjem lastne dokazne presoje odločilnih dejstev zagovornica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Sodba I Ips 130/2002Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.10.2004oprostilna sodba - izrek - obrazložitev - razlogi za izdajo oprostilne sodbe - ni dokazov - izključena protipravnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogiV primeru oprostilne sodbe se obtoženca oprosti očitkov, navedenih v obtožbi, pri čemer v izreku ni treba navesti razloga za tako odločitev kaj šele okoliščin, na podlagi katerih je bil napravljen sklep o obstoju katerega od razlogov za oprostitev iz 358. člena ZKP. Trditvi v obrazložitvi oprostilne sodbe, da ni dokazov, da je obdolženec storil kaznivo dejanje (razlog za oprostitev iz 3. točke 358. člena ZKP) in da je obdolženec dejanje storil v silobranu (razlog za oprostitev iz 1. točke 358. člena ZKP), se medsebojno izključujeta. Ker pa ne gre za odločilna dejstva ampak za na podlagi teh dejstev sprejet pravni sklep o razlogu za oprostitev, ki v povezavi s celotno obrazložitvijo prvostopenjske sodbe ne pušča dvoma o razlogu za oprostitev, bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Sodba I Ips 244/2002Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.05.2004udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - sostorilstvo - kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaKer pri isti osebi in istem (posameznem) kaznivem dejanju ne more biti hkrati podanih več različnih oblik udeležbe, je sodišče storilo kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, ko je pri pravni opredelitvi dejanj obsojencev uporabilo tudi določbo 25. člena KZ, čeprav je pred tem ugotovilo, da sta bila udeležena kot pomagača pri kaznivem dejanju, ki je ostalo pri poskusu.
Sodba I Ips 130/2004Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.05.2004postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - sredstva za ugotavljanje istovetnosti osumljenca - dokazi za utemeljen sum - poizvedovalna dejanjaVsebina določbe 1. odstavka 526. člena ZKP, po kateri opravi preiskovalni sodnik po zaslišanju državnega tožilca in zagovornika po potrebi še druga poizvedovalna dejanja, da se ugotovi, ali so podani pogoji za izročitev tujca, omogoča sklepanje, da šibkost dokazov za utemeljen sum, ki so navedeni v prošnji, ne preprečuje preiskovalnemu sodniku, da začne z izvajanjem postopka izročitve. Če je bilo zaslišanje osumljenca opravljeno po prejemu prošnje za izročitev s strani pristojnega ministrstva, zgolj določitev datuma njegovega zaslišanja pred prejemom navedene prošnje ne pomeni kršitve določb 524. člena ZKP.
Sodba I Ips 341/2003Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.12.2003pripor - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost (vplivanje na udeležence) - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnem dejstvuZgolj navedba, da je zoper obdolženca vloženih deset obtožnih predlogov zaradi premoženjskih deliktov, je posplošena, nekonkretizirana in z ničemer izkazana, zato ne more biti upoštevna pri utemeljevanju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Tudi za priporni razlog iz 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP velja, da mora biti nevarnost oviranja kazenskega postopka izkazana konkretno in ne zgolj kot abstraktna možnost.
Sodba I Ips 24/2003Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.09.2003kazniva dejanja zoper javni red - motitev shodov - kazniva dejanja zoper čast - žaljenje organov ljudske oblasti - klevetanje ljudske oblasti - kaznivo dejanje udeležbe - kaznivo dejanje draženja k razdorom ver - zločinstva - prestopki - poskusSamo navedba, da se je obsojenka posluževala obstrukcije, torej preprečevala delo zbora volilcev, za izpolnitev znakov kaznivega dejanja motitve shodov po 1. odstavku 164. paragrafa KZJ-29 ne zadošča. Z izražanjem dvoma o pravičnosti odločbe Ministrstva za notranje zadeve LRS, s katero je kaplanu odvzelo pravico do dušnopastirske službe, obsojenka ni udejanila zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljenja organov ljudske oblati po 302. paragrafu KZJ-29. S tem ko je obsojenec med zborom volilcev tolkel po mizi, ni storil kaznivega dejanja zoper javni red in mir. Ker je bilo kaznivo dejanje draženja k razdoru ver po 165. paragrafu KZJ-29 uvrščeno med prestopke, bi bil poskus tega kaznivega dejanja glede na določbo paragrafa 31 KZJ-29 kazniv le, če bi zakon to posebej predpisoval.
Sodba I Ips 130/2003Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.09.2003izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - bistveno zmanjšana prištevnost - omilitev kazniZahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi odločbe o kazni, ampak se sme v zvezi z njo uveljavljati le kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
Sodba I Ips 130/2001Vrhovno sodiščeKazenski oddelek03.04.2003zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazniS tem ko zagovornica ponuja drugačno presojo okoliščin, pomembnih pri odmeri in izbiri kazni, po vsebini ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, marveč pravnomočno obsodbo izpodbija zaradi odločbe o kazni. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Sodba I Ips 230/98Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.11.2001preiskava - vsebina sklepa o preiskavi - utemeljen sumNamen preiskave je, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali postopek ustavi. Zato je ugotavljanje in preverjanje okoliščin, ki jih je v zvezi z očitanima kaznivima dejanjema v svojem zagovoru navedel obdolženec, stvar nadaljnjega preiskovalnega postopka in ne razlogov sklepa o preiskavi glede obstoja utemeljenega suma, pri čemer so v sklepu navedene konkretne okoliščine, na podlagi katerih je sprejet zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji.
Sodba I Ips 228/97Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.09.2000zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaZagovornik izpodbija ugotovitev, da je obsojenec storil kaznivo dejanje z direktnim naklepom, pri čemer ne izhaja iz dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi, ampak iz lastne - drugačne - ocene dejanskega stanja. S tem po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Sodba I Ips 18/97Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.03.2000kaznivo dejanje manifestiranja sovražnosti zoper državno ureditev - razžalitev državnih organov - bistvena kršitev določb kazenskega postopkaObrazložitev sodbe, ki vsebuje zgolj trditev, da se je sodišče na podlagi izvedenih dokazov in priznanja obdolženk prepričalo, da sta storili očitana dejanja, s pravno opredelitvijo, da gre za "manifestiranje sovražnosti zoper državno ureditev", ki ga predpisi niso poznali, je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
Sklep I Ips 276/99Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.11.1999zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilecKot upravičenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zakon poleg obdolženca in zagovornika izrecno določa državnega tožilca Republike Slovenije in ne morebiti državnega tožilca kot stranko v posamičnem postopku, zato v tem primeru oškodovanec kot tožilec nima pravice niti v postopku, v katerem nastopa kot tožilec (subsidiarni tožilec), vložiti to izredno pravno sredstvo.
Sodba I Ips 57/98Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.09.1998obrekovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja - neresnična trditev - polresnicaBistveno nepopolne informacije (polresnice) so lahko neresnične v smislu zakonskega znaka kaznivega dejanja obrekovanja. Če iz izrečene trditve druge osebe, ki resničnega stanja ne poznajo, logično in izkustveno praviloma sklepajo na drugo okoliščino oziroma posledico, ki pa v resnici ni nastala in storilec to zamolči, ker hoče, da bi drugi o nekom mislili, da o njem takšna negativna okoliščina obstaja in ga na tak način očrni, bi bili izpolnjeni znaki tega kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 129/98 in I Ips 130/98Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.07.1998pripor - ponovitvena nevarnost - vpliv možnosti zaposlitve obdolženca na ponovitveno nevarnost - dejansko vprašanjePresoja, da ta okoliščina (zagotovljena zaposlitev) ponovitvene nevarnosti ne izključuje, temelji na dokazni oceni sodišča, ki pa je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni moč izpodbijati, saj predstavlja dejansko in ne pravno vprašanje (2.odst. 420.čl. ZKP).
Sodba I Ips 130/99Vrhovno sodiščeKazenski oddelek03.06.1999pripor - ponovitvena nevarnost - prepoved približanja kraju ali določeni osebiV določilu 195.a čl. ZKP ni nikakršne določbe o tem, da zaradi bližine stanovanj osumljenca in oškodovanca ni mogoče odrediti tega ukrepa.
Sodba I Ips 130/95Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.10.1997ravnanje s priporniki - disciplinska kazenOmejitev obiskov in dopisovanja se lahko izreče za časovno določeno obdobje tudi s popolno prepovedjo oddajanja in sprejemanja pisnih pošiljk in sprejemanja obiskov, lahko pa se takšna prepoved omeji na določene osebe ali na eno od obeh pravic ali pa se obiski skrajšajo oziroma zmanjša njihovo število ali omeji pošiljanje pisanj in podobno.
Sodba I Ips 275/97Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.11.1997zagovornik - pripor - pritožbaIzjema, da teče rok za pritožbo zoper sklep o priporu od ure, ko je bil sklep izročen priprtemu, ne more izključiti obdolženčeve pravice do obrambe z zagovornikom, vsebina takšne obrambe v trenutku, ko je zoper obdolženca odrejen pripor, pa je lahko predvsem v tem, da mora imeti zagovornik dejansko možnost pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora.
Sodba I Ips 130/96Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.10.1996časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakonaS tem, ko je prvostopno sodišče na podlagi 3. odst. 3. čl. KZ za soobsojenega Ž. uporabilo zakon, ki je milejši za storilca in dejanje pravno opredelilo po 1. odst. 250. čl. KZ in pri tem v nasprotju z obtožbo še ocenilo, da gre za neprimeren poskus in ne za dokončano dejanje, sodišče ni kršilo 1. odstavka navedenega člena v škodo obsojenca, saj bi ga, v kolikor bi uporabilo zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, moralo obsoditi za hujše dejanje.
Sodba I Ips 130/93Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.03.1994zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanjeV opisanem dejanju ni znakov kaznivega dejanja po 1. odst. 8. člena ZKLD, zato je vrhovno sodišče v odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenca na podlagi 1. točke 350. člena ZKP oprostilo od obtožbe.
Sklep I Ips 14/94Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.02.1994izredna omilitev kazni - bolezenObsojenčevo zatrjevanje o poslabšanem zdravstvenem stanju ni takšne narave, da bi lahko govorili o novi olajševalni okoliščini, ki bi bila lahko podlaga za izredno omilitev kazni.

Izberi vse|Izvozi izbrane