<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 368/2006
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.368.2006

Evidenčna številka:VS0011353
Datum odločbe:04.12.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 5813/2005
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:prodaja nepremičnine - predpogodba - ara - rok za sklenitev glavne pogodbe - sporazumno podaljšanje roka za izpolnitev - odgovornost za neizpolnitev pogodbe - vrnitev dvojne are

Jedro

Sporazumno podaljšan rok za izpolnitev obveznosti izraža voljo obeh strank, da ima tudi kasnejša izpolnitev zanju pomen oziroma da je izpolnitev v kasnejšem času, kot je bil določen s predpogodbo in nato dvakrat podaljšan, za obe stranki še zmeraj sprejemljiva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Pravdni stranki sta podpisali "potrdilo o plačilu are z dne 28.7.1997", v katerem sta se dogovorili, da bosta najkasneje 29.9.1997 podpisali kupoprodajno pogodbo, s katero bo tožnica kot kupovalka od toženke kot prodajalke kupila stanovanje v Logatcu, isti dan pa dogovorili kot končni datum za plačilo preostanka kupnine v višini 50.200 DEM. Za utrditev obveznosti iz predpogodbe je tožnica toženki izročila aro v višini 9.800 DEM. Tožnica zatrjuje, da je za neizpolnitev predpogodbe (tj. za nesklenitev kupoprodajne pogodbe) odgovorna toženka, zato na podlagi drugega odstavka 80. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/1978 s spremembami) zahteva plačilo dvojne are v višini 19.600 DEM v tolarski protivrednosti na dan 28.6.1997 po srednjem tečaju Banke Slovenije z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 3.10.1997 do plačila.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožnico zavezalo za plačilo stroškov pravdnega postopka v višini 4.329,56 EUR (prej 1.037.535 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica je proti tej odločitvi vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni, tako da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ni sporno, da sta se 28.9.1997 stranki dogovorili, da se rok za plačilo podaljša do 6.10.1997, kar je treba dokazno oceniti. Dokazno je treba oceniti tudi izjavo toženke "rekla sem ji, da če podaljšamo, naj plača davek na promet in se je takoj strinjala. Podaljšali smo do 6.10.1997. Nakar je poklicala 30.9. in rekla, da lahko zbere 18.000 DEM, mož je predlagal še 4.000 DEM" (stran osem zapisnika z dne 8.6.2000). V nadaljevanju je toženka navajala, da so bili tožnica, L. in še neki moški v sosednjem bloku, oni so kar čakali, kontakt pa je bil z V. L.; če bi šla dol, bi ji dali denar in jo ubili. Toženka namena, da bi se srečali, sploh ni imela. S tožnico ni želela imeti stikov, saj se je zavedala, če se bo uspešno izogibala kontaktom, ne bo dobila kupnine, zadržala pa bo aro, kar dokazuje tudi okoliščina, da je istočasno sklenila z drugo osebo pogodbo o ari. Nižji sodišči navedenih okoliščin nista ocenjevali in sodbi o tem nimata razlogov. Gre za enostransko ocenjevanje dokazov, ne pa vsakega posebej in vseh skupaj, zato razlogi sodb niso pravilni. Tudi posredovanje odvetnice Zdolšek za naknadni rok ni bilo uspešno. Toženka se je izgovorila, da ima majhnega otroka in naj pridejo v Logatec, čeprav bi se lahko dogovorila drugače, a ni hotela. Navedeno dokazuje tudi dejstvo, da je toženka takoj po 6.10.1997 sklenila kupoprodajno pogodbo. Tožnica je ustrezno pojasnila, zakaj v listinah ni izkazan celoten znesek kupnine. Razlog je v tem, da brat ni želel, da bi njegova žena vedela za posojo denarja (stran osem zapisnika z dne 8.6.2000). Pojasnila je, zakaj je šla na ogled drugega stanovanja. Posrednica L. ji je povedala, da imajo v primeru nesklenitve pogodbe na razpolago drugo stanovanje. Tožnica je imela željo sklepati pogodbo in je zato odšla v Logatec, česar sodišče ni zadovoljivo pojasnilo oziroma sploh ni pojasnilo. Vprašati se je potrebno, zakaj so bratje šli s tožnico in zakaj je šla L. Tožnica je želela izročiti denar pred iztekom roka, kupoprodajna pogodba pa bi lahko bila sklenjena naslednji dan ali kakšen dan kasneje. Toženka bi lahko tožnico povabila v stanovanje, lahko bi predlagala, da se srečajo v bližnjem lokalu in pogovorijo, a tega ni storila. Razlogi za nesklenitev pogodbe izhajajo iz dejanskega stanja, ki ga sodišče ni pojasnilo. Sodišče dvomi, da je imela tožnica ves denar, ker tega ne izkazujejo listine, ni pa ocenilo, zakaj je tožnica prišla k toženki, zakaj je šla k odvetnici Z. in poskušala urediti vse v zvezi s kupnino. Sodišče ni dokazno ocenilo listin in izpovedbe prič ali vsaj ne v zadostni meri. Popolnoma je izostala dokazna ocena priče A. K., ki je izpovedal (zapisnik z dne 8.6.2004 in 24.10.2002), da je problem nastal takrat, ko je tožnica hotela izročiti kupnino. Pojasnil je, čemu je bil namenjen ogled drugega stanovanja. Tudi o tem, da je agencija toženke vrnila originale pogodb, sodbi nimata razlogov. Sodišče bi moralo sprejeti drugačno dokazno oceno. Za neizpolnitev predpogodbe je odgovorna toženka, saj predpogodbe ni bilo mogoče realizirati ne ob obisku v Logatcu ne v naknadno postavljenem roku.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/08), ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožnica z obširnimi revizijskimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo izpovedb tožnice, toženke in priče A. K., meri na bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na te navedbe, ki so vsebinsko enake pritožbenim, je pravilno odgovorilo že sodišče druge stopnje (na strani tri in štiri odločbe). Zaključilo je, da kršitve niso podane in da je dejansko stanje ugotovljeno popolno in pravilno. V ostalem delu pa je očitek v smeri procesnih kršitev zaradi pomanjkanja razlogov za odločitev le navidezen, saj tožnica s pretežnim delom revizijskih navedb v bistvu graja dokazno oceno sodišča prve stopnje in s tem posega v ugotovljeno dejansko stanje, kar v revizijskem postopku ni več mogoče (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizija izpostavlja dejstva in okoliščine, ki za odločitev v obravnavani zadevi pravno niso odločilne, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Bistvene prvine dejanske podlage, ugotovljene v postopku pred nižjimi sodišči, na katere je vrhovno sodišče vezano pri preizkusu revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, so naslednje:

- pravdni stranki sta se en dan pred iztekom roka dogovorili, da se končni rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe in plačila kupnine podaljša do 6.10.1997; - tožnica si je z namenom držati se dogovora denar za kupnino sposodila pri bratih in pred 6.10.1997 odšla v Logatec, kjer si je ogledala še eno stanovanje, ki se je nahajalo v neposredni bližini toženkinega stanovanja. V Logatec ni odšla zaradi sklenitve in izpolnitve kupoprodajne pogodbe. Takrat je želela stopiti v stik s toženko, a je ta ni želela sprejeti. Toženka je namreč v tistem času iskala druge kupce in je bila za obisk tožnice nezainteresirana; - dne 6.10.1997 je odvetnica tožnice toženki poslala poziv, da kupoprodajno pogodbo sklenejo 10.10.1997 v njenih prostorih, vendar tega dne do podpisa pogodbe ni prišlo, ker toženka ni prišla v Ljubljano; - dne 11.10.1997 sta se pravdni stranki telefonsko dogovorili, da se rok za plačilo kupnine dokončno podaljša do 15.10.1997; - toženka je 14.10.1997 sporazumno razvezala kupoprodajno pogodbo, s katero je 7.10.1997 Z. J. prodala stanovanje; dne 15.10.1997 so toženka, njen mož in J. čakali pri toženki, vendar tožnica ni poklicala in ni prišla.

Materialno pravo je bilo glede na ugotovljena dejstva pravilno uporabljeno. Pravdni stranki sta v predpogodbi dogovorjen rok za sklenitev in izpolnitev kupoprodajne pogodbe 29.9.1997 najprej sporazumno podaljšali do 6.10.1997. Čeprav je tožnica zaradi neizpolnitve predpogodbe ta rok enostransko podaljšala do 10.10.1997, nastop neizpolnitve dne 10.10.1997 neposredno ni imel nobenega vpliva na predpogodbo, tako da so obveznosti strank skleniti kupoprodajno pogodbo ostale enake. Za odločitev je pravno odločilna okoliščina (ki je tožnica v pritožbenem postopku ni izpodbijala), da sta se pravdni stranki dne 11.10.1997 dogovorili, da se rok za sklenitev in izpolnitev kupoprodajne pogodbe dokončno podaljša do 15.10.1997. Sporazumno podaljšan rok za izpolnitev obveznosti izraža voljo obeh strank, da ima tudi kasnejša izpolnitev zanju pomen oziroma da je izpolnitev v kasnejšem času, kot je bil določen s predpogodbo in nato dvakrat podaljšan, za obe stranki še zmeraj sprejemljiva. Ker tožnica dogovorjenega dne ni prišla in svoje obveznosti iz predpogodbe ni izpolnila, je za neizpolnitev predpogodbe odgovorna sama. Sodišči nižjih stopenj sta tudi pravilno zaključili, da toženki, ki je sporazumno razvezala kupoprodajno pogodbo, sklenjeno z Zdenko Jernejčič, in nato dogovorjenega dne čakala na tožnico, ni mogoče očitati krivde za neizpolnitev obveznosti iz predpogodbe.

Vrhovno sodišče je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi tožničin zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).


Zveza:

ZOR člen 45, 79, 80, 80/2, 126.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy04NDg=